Zgoščenka Pret-a-porter Variations

Zgoščenka Prêt-à-porter Variations je dvodelni glasbeni izdelek. Sestavljata ga skladbi: Prêt-à-porter Variations, v desetih stavkih – dve temi in osem variacij, in enostavčna 4 Pianos. Skladba Prêt-à-porter Variations je glasbeno-založniško nadaljevanje izredno uspešnega glasbeno-plesnega projekta Prêt-à-porter skladatelja Milka Lazarja in koreografa Edwarda Cluga, ki je bil premierno uprizorjen v SNG Maribor 2008.

Prêt-à-porter Variations je konceptualni izdelek, koncept oziroma branje koncepta pa se skriva v samem naslovu. Poglejmo, kaj nam o njem pove slovar tujk: Prêt-à-porter (ang. ready-to-wear): a) db. »pripravljeno za nositi«; b) konfekcija oziroma gotova, izdelana, konfekcijska obleka. Skratka, kosi oblačil, ki jih lahko kombiniramo glede na različne okoliščine, potrebe, počutje in sprotne večje ali manjše kaprice. V glasbenem svetu kose oblačil nadomestijo ponovitve-variacije glasbene teme. Tako imamo opravka z izredno dinamičnim in kontrastno raznolikim delom. Ali kot pravi skladatelj Milko Lazar: »Med komponiranjem ne morem mirno sedeti, temveč se nenehno gibam.«

Več kot smiseln pa postane tudi jazzovski postopek nizanja variacij v celoto (skladbe). V primeru Prêt-à-porter Variations bi le stežka govorili o čem takem, kot je klasična literarna fabula – nizanje zaporednih tem, ki bi poslušalca linearno vodilo skozi zaplete zgodbe. Ta je fragmentarna, vsak naslednji obrat je improvizacijsko utemeljen.

Na tem mestu bi težko ne omenili znamenitega in prelomnega Lévi-Straussovega razumevanja (mitičnih) struktur: ni originalne strukture, ni originala, skritega in pozabljenega nekje v tradiciji, katerega sodobne oblike so le ponovitve z razlikami. Kar je, so prav te različne ponovitve oziroma variacije, osnovna tema, če se vrnemo h glasbi, ne obstaja. Obstaja le v toliko, v kolikor obstajajo različne variacije, v kolikor obstajajo razlike. Same na sebi je ni. Eliksir je razlika. Substanca je variacija.

Na poslušalcu pa je, da to substanco zapopade na sebi lasten način. To in nič več. V nekaj manj kot 18-minutni skladbi 4 Pianos pa je poslušalec postavljen pred nekoliko drugačno nalogo, še vedno aktivno, a drugačno. 4 Pianos ni sestavek različnih variacij, temveč je masa grobo, a gosto, skorajda vodotesno obdelane ene same glasbene teme. 4 Pianos je pravzaprav točno to (spet!) kar pove naslov: štirje klavirji – igra, preplet zvena štirih klavirjev in odzvanjanja te celote. S sestavljanjem poslušalec tu ne bo prišel prav daleč. Vse je že sestavljeno, položeno eno na drugo in spleteno eno v drugo. Dodajati vezivo smisla bi bilo nesmiselno. Kar pa lahko počnemo s smislom, je to, da ga vtiskujemo, pravzaprav, da poudarjamo že obstoječe kontur te magične in brezmejne glasbene pokrajine, ki na svojih robovih izpuhti v zrak. Če bi se za Prêt-à-porter Variations lahko reklo, da je kljub improvizacijski naravi vendarle nekakšen zaporedni niz variacij, je 4 Pianos prav zaradi improvizacijske logiku sinhrona, gosto spletena tkanina, iz katere se bo oblačila, konfekcijska ali ne, šele urezalo. Bojanu Gorišku in Milkotu Lazarju sta se v 4 Pianos pridružila še pianista Tjaša Šketako in Marjan Peternel. Prêt-à-porter Variations z uporabo parametrov historičnega minimalizma v slovenski prostor zarisuje minimalistični zemljevid, ki se razteza vse od pola Johna Cagea pa do pola Arva Pärta. Ter, kot že rečeno, vstopa v »neverna razmerja« z jazzovskimi postopki, rokersko neposrednostjo in chill-out vzdušji.

Zgoščenka Pret-a-porter Variations je dvodelni glasbeni izdelek. Sestavljata ga skladbi: Pret-a-porter Variations, v desetih stavkih – dve temi in osem variacij, in enostavčna 4 Pianos. Skladba Pret-a-porter Variations je glasbeno-založniško nadaljevanje izredno uspešnega glasbeno-plesnega projekta Pret-a-porter skladatelja Milka Lazarja in koreografa Edwarda Cluga, ki je bil premierno uprizorjen v SNG Maribor 2008.