Začetki padalstva

Kot eden najatraktivnejših ekstremnih športov današnjega časa, padalstvo predstavlja izziv o katerem je človek razmišljal stoletja. Obsedenost z željo po letenju stara je kot je staro samo človeštvo. Zmagati nad prirodo in gravitacijo bila je enigma in resen problem pred katerim so mnogo odstopili. Stoletja so minila predno je prišla rešitev.

Prvič v zgodovini, se je ideja o padalstvu porodila pri modrecu starega kitajskega cesarstva. Oni so izkali odgovor na takrat življensko vprašanje, kako se rešiti iz visokih obzidij, kadar je v podnožju izbil požar – v začetku 14. veka iznašli so vrsto velikega sončnika, namenjenega spuštanju ljudi z manjših višin (osem do deset metrov). Izdelan je bil iz lesa in prevlečen z raznobarvnim platnom. Čeprav te konstrukcije ne morejo biti enakovredne padalstvu v klasičnem smislu, one vsekakor zaslužijo spoštovanje dostojno prvemu poizkusu. Skozi leta so znanstveniki problemu padalstva pristopili resneje.

Mesta, in naselja so gradili v višine, tako da je problem, kot tudi odgovor na zgoraj omenjeno vprašanje, postajalo vse bolj aktualno. K temu problemu so z rešitvami pristopili tedanji slavni izumitelji, kot je recimo znani italijanski slikar Leonardo da Vinci (1452-1519), ki je svoje zamisli in skice doživljal pri proučevanju ptic v preletu. Čeprav ni dokazov, da je ta da Vinčijeva iznajdba bila narejena, po svetu najbolj poznanega da Vinčija vseeno smatrajo za “očeta padalstva”.

Sredi 18. stoletja se v tem veča pozornost francoskih letalcev. Skupaj z razvojem balonarstva, ki so ga v tem obdobju na svojih plečih nosili Francozi, se je obilno razmišljalo, kako se izogniti sigurni smrti v primeru padaca balona. S tem, pa je ideja padalstva ponovno postala predmet razmišljanja. Za prvega konstrukturja padala, tega časa, se razmišlja o francoskem frizerju Sebastijanu le Normandu, ki je svoje prve začetke izvedel z metanjem mačk, iz svojega balkona v Parizu. Privezal jih je na padalo .

Leta 1783 je končno Normand skonstruiral prvo padalo , ki je bilo napravljeno iz žič in prevlečeno z tankim platnom. To padalo se ni moglo zapreti ampak je omogočilo skok iz višine 400 metrov. Prvič je bilo predstavljeno leto dni kasneje na letalskem mitingu v francoskem mestu Ganu, imem skakalca pa žal ni bilo zabeleženo. Znani francoski balonist Van Pjer Blanšar naredil je leta 1785 prvo svileno padalo, ki se ga je lahko zložilo. Celih osem let je bilo potrebno, da je izdelal ta patent, testiral ga je ko je skočil iz svojega balona in si ob pristanku zlomil obe nogi. Kljub temu, pa v letalstvu niso povsem enotno, kdo je pravzaprav izvršil prvi skok s padalom na svetu. Pojavlja se več imen. Večina znanstvenikov pa je mnenja, da je prvi skok izvedel Andre Vak Garner, ki je s skokom iznad Pariza 27. oktobra 1797 označil rojenje padalstva.

Po tem datumu so se skoki iz balona začeli po vsem svetu. Po večih mestih Evrope so se začele padalske turneje, kjer je nastopala tudi prva padalka Veneviv Labrose (Garnereva soproga) in ona je skakala iz višine 2.400 metrov na tla in v vodo. Poslovni ljudje so takoj stopili v akcijo in poskušali vnovčiti ta spektakl. Tako je recimo v Moskvi, vstopnica na tak spektakl stala deset rubljev v srebru.

Na drugi strani pa je eksplozija padalstva prinesla prvo žrtev. Leta 1837. se je smrtno ponesrečil Robert Koking zaradi tega ker ni mogel pri skoku iz 1500 m odpreti svojega padala, ki ga je pravzaprav sam skonstruiral v obliki obrnjene kupole. Po tej nesreči je zanimanje za padalstvo zelo upadlo. Svoj novi polet doživlja padalstvo v začetku 20. stoletja, ko mu je zahvaljujoč razvoju in pojavi aviona ponovno dalo prvo mesto.

Prvi skok iz avijona, pripisuje se ameriškemu kapetanu Albertu Beriju, ki je 1. marca 1912 leta izvedel skok iz višine 45o m. Začetek zgodovine sportnega padalstva je tako vezano na leto 1919, ko je Angleš Van Ors v bližini Londona izvedel prvi skok z zadržkom v prostem padu. Mednarodna zračna zveza je to športno disciplino priznala šele leta 1950, ampak prvo padalsko tekmovanje je bilo izvedeno leto dni kasneje na aerodromu Lesce pri Bledu.

Današnje padalstvo doživlja večjo uporabnost. Tehnični napredek omogoča njegovo kombinacijo z drugimi športi in aktivnostmi, kakor tudi pojav novih vrst skokov. Skydiving, paraglajding, padalska akrobatika in B.A.S. E. jump – samo so nekateri od njih. Naprej bodo raziskovali, ker okusiti neznano, napraviti nemogoče, ali živeti ekstremno še naprej je izziv, ki se mu je težko upreti.

Leteči človek
Prvi natančen opis padalske opreme in skoka je v knjigi iznajdbe italijanskega arhitekta Fausta de Verazija “Machinea Nova”, natisnjene nekje med 1595 in 1618 leta. Na eni strani te knjige je tudi slika “Homo Volans” (Leteči človek), ki jasno prikazuje način delovanja pravokotnega padalal, prevlečenega z platnom i privezanega na letečega človeka. Narisano padalo je podobno današnjemu, ki ga uporabljajo v športnem padalstvu, ampak ideje tega misleca nikdar niso zaživele.

Na robu življenja
B.S.S.E. jump je posebna vrsta padalskih skokov, ki se je začela razvijati nekje sredi prejšnjega stoletja. Zanimiv je ne samo zaradi opreme in načina skoka, ampak zaradi narave v katerem se odvijajo, predstavljajo enega najnevarnejših ekstremnih športov. Ime je dobil B-building (zgradba), A-antenna (TV stolpi, S-pan (visoki most) in E-arth (planinski vrhovi ) in markira mesta iz katerih se izvajajo skoki. Največji izziv v tem spustu je , ker se padalo praktično odpira nekaj sekund pred pristankom na zemlji, sekundo predno telo pristane. Prav ta Flash back, podoben klinični smrti, pričara nepopisljiv užitek in pravo vršenje adrenalina. V mnogih državah je ta skok prepovedan, prav zaradi varnostnih ukrepov.

Ivan Arandjelović

Kot eden najatraktivnejših ekstremnih športov današnjega časa, padalstvo predstavlja izziv o katerem je človek razmišljal stoletja. Obsedenost z željo po letenju stara je kot je staro samo človeštvo. Zmagati nad prirodo in gravitacijo bila je enigma in resen problem pred katerim so mnogo odstopili. Stoletja so minila predno je prišla rešitev.