X-Alps: Torek 21.07.2009

Iz bloga Primoza Suše.

Dan 2
Ponoči smo parkirali na enem placu brez vseh povezav, tko, da žal nisel imel možnosti pošiljat nobenega infa. Osebno sem v Zeel am Seeju, mestem, ko sta primož in Raula krenila proti Mittelhornu. Nekako, se jima je zdela, še najboljša varijanta, v kombinaciji s hojo in letenjem. Pred nekaj minutami sem govoril z njima, Primož je že na vrhu pri koči, medtem, ko je Raula malo za njim. Dan je lep, in nekateri so že kar dobro v zraku. Po včerajšnjem matranju, sva se zbudila okrog 5 ure zjutraj, in počutje je bilo presenetljivo dobro. Sicer ga neprestano filam z dodatki, ki kot kaže kar delujejo. Plan za dons je, valda, odletet, kar se le da in priti s stik s trenutno vodilnimi. Potem pa naprej. Grossglokner je v bazi, tko, da zna bit zanimivo. Tud Honza meda čaka na boljše razmere, zgleda bojo eni dons kar mal kalkuliral.

Močan veter
Po pristanku, sva se srečala, in pravi, da se skoz skoz leti v zaveterni strani. Pa zato tudi ni mogel štartat nekaj ur. Tud Primož in Raul sta se praktično vrgla iz vrha direktno v zaveterje hriba. Menda je kar zrukano, in pravi da ga je na štartu kar ma stiskal. Sedaj gre nazaj na nov štart, od koder se bo probal zapeljati čim bolj v dolino. Čez prelaz sigurno ne, ker je v oblaku, tko da nama mal manjka informacij, kako točno so ostali naredili cilinder. Miha mi sicer daje kar nekaj informacij, da vem točno, kako so leteli ostali, sam v zraku se pa vse spremeni, glede na razmere.

Grossglockner
Danes, je bilo kar napeto. Po jutranji odločitvi, da se gre na štart takoj, in tako, kot jih je naredilo veliko, ni ravno obrodilo veliko sadov. Najprej sta z Raulom štartala na sever, ter se preko grebena vrgla v zaveterno stran, kjer sta nato uspela nekako preletiti do Zell am Seeja. Tu sta se ločila in Primož je poteglin z vetrom preko doline, kjer pa žal ni bilo nič. V upanju, da bo odletel naprej proti Grossglocknerju, se šel na bližnji hrib, iz katerega pa pred 18 uro zaradi dežja sploh ni mogel štartat. Sledil, se zopet extremen štart, v zaveterju, in pa glide v dolino. Od tu naprej pa hoja proti vrhu Grossglocknerja. Iz doline, kjer je bil je bilo skoraj 20 km do vrha in več kot 1000m višinske razlike. Kmalu so ga začele boleti noge, in vse se je do vrha samo stopnjevalo. Približno 6 km pod vrhom je bil že čisto v obupnem stanju.

Naprej od Grossglocknerja
Štartava že malo čez 7 uro zjutraj, proti vrhu in nato čez tunel na drugo stran. Primoža še vedno zelo boli noga in na trenutke komaj hodi. Nekako se spravi na drugo stran, kjer dobi tudi injekcijo proti bolečinam. Skupaj z Raulom zopet splanirata ruto, ki naj bi bila kar podobna kar je naredil Maurer, a se v zraku razmere hitro spremenijo in dolina v katero sta hotela leteti čisto pokrije, zato ostaneta v glavno dolini proti Lienzu, kjer je tudi glavnina ostalih. Sicer odglada kar daleč, a zopet to ni to, saj se je praktično takrat pokrila cela dolina in na tleh so čisto vsi. Zopet, ne veva točno kaj, zato greva na štart, ternutno ravno hodiva, potem pa bova točno videla, kako naprej. Če se bo dalo še dons kaj odletet, greva še dons naprej, sicer prenočiva na vrhu in imava jutri dobro izhodišče. Bova videla. Je pa kar problem, saj Primoža tako boli, noga, da sva zopet zaproila za zdravniško pomoč. Letos je tole bolj podobno hoji, kot pa letenju, z izjemami seveda. No pa še dež, je začel. Zgleda bova kar počakal.

Nekaj fotk tudi v galeriji.

Igor Eržen