Vušje, ki ga ne doživiš vsak dan

Svetovni pokal v gorskem kolesarstvu – Fort William, 5./6. junij

Dirka v Fort Williamu je bila v preteklem desetletju že petkrat izbrana za najboljšo dirko sezone, glede na izredno navdušenje vseh prisotnih bo tudi letos zelo resen kandidat za to prestižno lovoriko. Naši kolesarji na dirki sicer niso dosegli vidnejših rezultatov, a bodo izkušnjo vseeno ohranili v lepem spominu.

Primerjava je morda pretirana, a za mnoge je zagotovo na mestu – dirka v Fort Williamu je v svetovnem pokalu gorskega kolesarstva nekaj podobnega kot  monaška dirka v formuli ena. Proga je izredno dolga, hitra in atraktivna, seveda pa tudi polna pasti. Bolj kot vse drugo pa je je prestižna in vedno poteka pred tisoči gledalcev. Ker je tudi organizacija na najvišjem možnem nivoju je dirka med najbolj priljubljenimi med tekmovalci in kljub razmeroma zahtevni logistiki se v Fort William vsi radi vračajo. V zameno za dolgo in drago pot dobijo fantastično vzdušje, ki ga pripravijo tisoči navijačev, ki v vsakem vremenu stojijo ob progi in navijajo za vse udeležence.

Slovenska odprava se vrača brez vidnejšega uspeha – nobenemu izmed tekmovalcev ekip Unior Tools Team in MBK Orbea se ni uspelo uvrstiti v finale. Prva je kvalifikacijah 4krosa obtičala Neža Knez, ki ji na sredini proge počila zračnica in zaostanek za finale je bil prevelik. Enako težava se je ponovila tudi v spustu – Žan Jurca je zadnjo zračnico prebil le 100 m od štartnih vrat, a se vseeno spustil do skoraj 3 kilometre odaljenega cilja. ”Vožnjo na takšni progi in ob toliko gledalcih sem preprosto hotel zaklučiti v cilju. Takega vzdušja ne doživiš vsak dan,” je po dirki povedal Žan. Žiga Pandur ni imel podobnih težav, po dirki je pošteno priznal, da mu je proti koncu zmanjkovalo moči za boljši čas. Finalist iz Maribora Nejc Rutar je bil seveda prvi adut odprave, a žal je imel tokrat največ smole. V petek je na treningu grdo padel in se močno udaril v koleno. Ne samo da je izpustil večji del treninga, močno se mu je zmanjšala gibljivost in ni mogel voziti tako kot zna. Za finale je bil žal prepočasen, po dirki pa je povedal: ”Danes s tem kolenom nisem zmogel več, sekund do finala nisem mogel nadomestiti. Moj cilj je bil finale, saj sem dobro pripravljen in tudi proga mi je všeč. Koleno je še vedno otečeno, vendar se hitro izboljšuje. Tako sem tudi vozil vedno bolje, pravega občutka pa vendarle nisem dobil.” Tudi Grkinja v dresu slovenske ekipe Maria Michalogiannaki je doživela padec in zgrešila finale.

Uvrstitve niso dobre, a vsi izmed tekmovalcev so iz dirke potegnili veliko in se že veselijo naslednjih dirk. Padci in poškodbe ne smejo biti izgovor, saj je v tem športu to stalnica, a časi kažejo na dobro formo in to je treba ohraniti in še izboljšati na naslednjih dirkah.

Naslednja priložnost za spustaše in 4krosiste bo že čez dva tedna na dirki svetovnega pokala v Leogangu, ki je poleg Maribora nam najbližje prizorišče.

Dirko 4krosa sicer dobila Jared Graves in Jana Horakova, v spustu pa sta slavila Gee Atherton in Sabrina Jonnier.

Uvrstitve naših v Fort Williamu:

4kros – ženske
18. Neža Knez (Unior Tools Team)

Spust – moški
100. Nejc Rutar (MBK Orbea)
127. Žiga Pandur (Unior Tools Team)
159. Žan Jurca (Unior Tools Team)

Slovenska odprava se vrača brez vidnejšega uspeha – nobenemu izmed tekmovalcev ekip Unior Tools Team in MBK Orbea se ni uspelo uvrstiti v finale. Prva je kvalifikacijah 4krosa obtičala Neža Knez, ki ji na sredini proge počila zračnica in zaostanek za finale je bil prevelik. Enako težava se je ponovila tudi v spustu – Žan Jurca je zadnjo zračnico prebil le 100 m od štartnih vrat, a se vseeno spustil do skoraj 3 kilometre odaljenega cilja. ”Vožnjo na takšni progi in ob toliko gledalcih sem preprosto hotel zaklučiti v cilju. Takega vzdušja ne doživiš vsak dan,” je po dirki povedal Žan. Žiga Pandur ni imel podobnih težav, po dirki je pošteno priznal, da mu je proti koncu zmanjkovalo moči za boljši čas.