Arhivski članek (2002-03; št. revije adrenalin:26)
Je kdo, ki v varnem kotičku, skrit pred očmi nadležnih policistov, mirno zvija v joint smotko trave, ali na hrupnem techno flooru golta tabletke E-ja, že kdaj pomislil, od kod in kako te prepovedane droge pripotujejo do njega, če si opojnega cannabisa ni vzgojil kar sam.
Slovenija je zaradi svoje zemljepisne lege, pomembna tranzitna država. Na našem ozemlju se prepletajo številne tihotapske poti. Po ocenah poznavalcev, policiji in carinskim službam uspe odkriti in zaseči od dva do največ deset odstotkov nedovoljenih drog. Pri nas sta menda najbolj razširjena ecstasy in kanabis. Jasno, saj se zakaja že skoraj vsak! Na evropski ilegalni trg, naj bi kanabis pretežno prihajal iz Afrike in Azije, pa tudi iz Južne Amerike.
Največje količine prepovedanih drog, mednarodni tihotapci prevažajo v ladijskem tovornem prometu z zabojniki. Njihova domišljija ne pozna meja! Za skrivališča izberejo zračnike, prazne posode za gorivo, votle dele jambora, reševalne čolne in pasove, hladilnike, zvite vrvi in pogonski vijak. V koprski luki pristajajo trajkti iz Albanije. Posebej slovi Hornbeam, ki vozi na redni progi Drač-Koper. Ni se ga zaman oprijelo ime trajekt omame. Pred enim letom, so cariniki v tovornjaku belgijske registracije, ki je iz albanskega pristanišča prispel brez spremstva, za lesonitnimi stenami kesona, odkrili skoraj dvesto kilogramov trave. V osebnem avtomobilu, s katerim sta se na Hornbeamu v Koper pripeljala dva belgijska državljana, pa so v dvojnem dnu prtljažnika in pod sedeži izsledili pošiljko 64 kilogramov hašiša, vrednega približno 65 milijonov tolarjev. Minulo pomlad so možje postave sežgali poltretjo tono kanabisa, ki so ga zaplenili na albanskih tovornjakih v koprskem pristanišču in na mejnem prehodu Karavanke.
Kurirsko tihotapljenje je značilno za železniški, cestni in letalski potniški promet. V zadnjih letih, je čedalje pomembnejše brniško letališče. Ženske si za tihotapljenje zavojev kanabisa ali heroina, omislijo celo umetne prsi ali trebuh, s katerim zaigrajo lažno nosečnost.
Skunk naj bi večinoma izviral iz Nizozemske, gojijo pa ga tudi v Albaniji in vzhodnoevropskih državah. Hidroponično, laboratorijsko pridelana konoplja (v mešanici peska, gramoza in žaganja, pod močno umetno svetlobo, ob obilici vode in toplote ter z dodatkom kemikalij), daje do desetkrat večjo letino. Taka marihuana je bistveno močnejša od običajne "gandže", saj vsebuje tudi do trikrat višji delež THC-ja. Definitivno bolj zadane! Po učinkih se približuje halucinogenosti LSD-ja. Rastlinjaki v kleteh, mansardah, delavnicah in garažah, so za policiste mnogo trši oreh, kot nasadi na prostem.
Največ derivatov amfetamina in metamfetamina, zlasti razvpitega ecstasyja, naj bi proizvedli v skrivnih kemičnih laboratorijih na Nizozemskem, v Kanadi in Veliki Britaniji, pogosto v zapuščenih zgradbah zunaj naselij. Njihov obisk, naj bi bil silno nevaren zaradi vnetljivih kemikalij, strupenih plinov, visokih temperatur in pritiskov. Usodno utegne biti že, če si prižgemo cigareto, kajti odprt ogenj lahko povzroči eksplozijo ali požar.
Količina zaseženih nedovoljenih drog pri nas narašča, trendi pa so podobni evropskim. Uživanje drog med mladimi se povečuje, postaja običajen in vsakdanji pojav. Lani so policisti zasegli skoraj 8200 sadik kanabisa, 249 kilogramov marihuane, 64 kilogramov hašiša in 1749 tablet XTC-ja, vendar doslej še niso odkrili nobenega laboratorija za njegovo izdelavo. Slovenski kazenski zakonik, opredeljuje neupravičeno proizvodnjo mamil, promet z njimi ali omogočanje njihovega uživanja, kot kaznivo dejanje, posest mamil pa se šteje za prekršek. Nedavno sprejeti zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, se zdi relativno strog. Tistega, ki ima v posesti nedovoljene droge, doleti denarna kazen od 50 do 150 tisoč tolarjev ali največ 30 dni zapora. Tistemu, ki ga zalotijo z manjšo količino prepovedane droge, za enkratno lastno uporabo (kaj konkretno to pomeni, ni opredeljeno!), se obeta denarna kazen od deset do petdeset tisoč tolarjev ali maksimalno pet dni kehe. Če ima storilec prekrška pri sebi manjšo količino droge, za enkratno lastno uporabo in prostovoljno vstopi v program zdravljenja ali socialnega varstva, se sme mileje kaznovati. Vprašanje, kaj bo nekdo, ki včasih povleče nekaj dimov trave in ga slučajno zasačijo, počel na zdravljenju, so sestavljalci zakona in poslanska večina v parlamentu, očitno prezrli!
V Sloveniji, naj bi na leto "spohali" približno tri tone marihuane. Ocena, ki jo je na podlagi podatkov o zaseženi travi, dal republiški statistični urad v sodelovanju z ministrstvom za notranje zdeve, se vsekakor zdi preblaga. Dejanske količine so gotovo precej višje, pa vendar. Če bi pri nas legalizirali marihuano, bi se v državni proračun na leto predvidoma nateklo dobri dve milijardi tolarjev! Vsota nikakor ni majhna, seveda ob nekaterih predpostavkah: da bi se s temi tremi tonami "gandže" zakonito trgovalo in ne bi bila pridelana za lastne potrebe, da se njena poraba ne bi povečala in bi cena ostala enaka (približno tisoč tolarjev za gram), davek od prodaje, pa bi znašal sedemdeset odstotkov (kot trošarina).
Trgovci s prepovedanimi drogami v svoje žepe stlačijo zajetne kupe keša, zasluženega v razvejanih mrežah mednarodnega organiziranega kriminala. S pomočjo bank in drugih finančnih ustanov, ga temeljito operejo in vložijo v povsem zakonite posle. Vendar bi bil denar lahko zapravljen za malce plemenitejše dejavnosti, ki bi koristile širši skupnosti in ne zgolj ozkemu krogu obogatelih preprodajalcev. Če bi, denimo, z omenjenima dvema miljardama, velikodušno financirali preventivne programe boja proti drogam, bi brez dvoma obrodili lepe sadove, četudi bi bili učinki, zaradi svoje dolgoročnosti morda opazni šele čez desetletje.
Toda pričakovati, da bi v naši podalpski deželici legalizirali "gandžo", je pobožna želja na ravni znanstvene fantastike! Ne samo, da taka zamisel najbrž še dolgo ne bo požela zadostne politične podpore. Najbolj bi ji nasprotovali ravno preprodajalci, saj bi izgubili ogromne dobičke na črnem trgu. Verjetno ne bi bila všeč niti tobačnemu, alkoholnemu in še kakšnemu lobiju, ki bi se ustrašil nove konkurence. In to, so najbrž tudi razlogi, zakaj se legalizacija prepovedanih drog doslej ni posrečila v nobeni državi. Po liberalnosti nekoliko izstopa Nizozemska in ponekod v Evropi, vznikajo prizadevanja za delno "depenalizacijo" posedovanja marihuane (znižanje kazni).
Legalizacija, bi zanesljivo prinesla boljšo kakovost prodajane droge, s čimer bi se izognili tveganjem zaradi njene nečistosti, dodajanju strupenih primesi in ponaredkom. Tudi kazniva dejanja, povezana z drogami, bi bržkone postala redkost. Vendar nasprotniki legalizacije vneto poudarjajo, da odprava ilegalnega trga mehkih drog ne bi preprečila kriminala in nasilja, saj je pretežno povezan s preprodajo in kupovanjem trdih drog. Po izkušnjah policije, kazensko preganjanje velikih trgovcev in tihotapcev, navadno huje ne prizadene organiziranih kriminalnih združb, kajti manjkajoči členi, se hitro in zlahka zapolnijo.
Nizozemska, je od leta 1976, bojda edina na svetu, kjer zakonsko ločujejo med mehkimi in trdimi drogami. Pred štirimi leti so poostrili nadzor in dovoljeno količino kanabisa za omejeno prodajo v "coffee shopih", zmanjšali s tridesetih na pet gramov. Toliko marihuane stane približno 3600 tolarjev, kupijo pa jo lahko samo polnoletne stranke. Lastniki "coffee shopov" (v državi jih je okoli 1500, od tega slaba polovica v Amsterdamu), morajo spoštovati predpise. Z izdelki iz kanabisa, na leto iztržijo več kot milijardo ameriških dolarjev! Število odvisnikov od trdih drog, naj bi se zaradi vladnih programov v zadnjem času ustalilo in je glede na prebivalstvo nižje kot v Franciji, Veliki Britaniji, Italiji in Švici. Boj proti mednarodnemu prometu s heroinom in kokainom, se na Nizozemskem nadaljuje. Nezakonita ostaja proizvodnja, posest in trgovina z ectasijem in drugimi "designer" drogami. Pridelovalcem skunka grozijo do štiri leta zapora. Kazni se izrekajo za posest več kot petih rastlin indijske konoplje, prizanesljivejši pa so do gojenja skromnejših količin kanabisa za lastne potrebe.
Komu verjeti v neznosni poplavi informacij? Ali tistim, ki svarijo, da ecstasy okvari živčni sistem in uničuje možganske celice! Da lahko povzroči odpoved ledvic in jeter, krvavitve v želodcu in črevesju. Da je celo življenjsko nevaren (smrtni primeri zaradi dehidradje in vročinske kapi!). Ali pa je to posledica nepremišljenega mešanja E-ja z alkoholom, heroinom, spidom in cannabisom?
Se je neprijetnim stranskim učinkom mogoče docela izogniti, če udeleženci in organizatorji dance eventov, dosledno upoštevajo osnovna varnostna priporočila? XTC je v ZDA še sredi osemdesetih let, preden so ga prepovedali, rabil v psihoterapevtske namene. Ali gre povsem zaupati tistim, ki so prepričani, da zmanjša notranjo napetost in tesnobo, prežene strah, olajša komuniciranje in izražanje čustev, dviguje samozavest, sprošča energijo, poraja čudovite občutke neizmerne sreče, Ijubezni, bližine, odprtosti, blaženosti, svobode in sproščenosti.
Zastrašujoče zvenijo opozorila, da kanabis vsebuje rakotvorne snovi. Da zmanjšuje količino moškega spolnega hormona, pospešuje impotenco, ogroža razvoj nerojenega otroka, povečuje verjetnost splava ali rojstva mrtvega otroka! Da prizadane pljuča mnogo bolj, kot kajenje tobaka! Da oslabi kratkotrajni spomin, abstraktno mišljenje, razsodnost, pozornost, koncentracijo, ravnotežje in motorične sposobnosti (zlasti pri vožnji z avtomobilom!). Da pogosto vzbuja potrebo po "blebetavem govorjenju" in "posedanju v nenavadnih položajih", ob večjih količinah celo paranojo in agresivno vedenje! Čezmerno in dolgotrajno uživanje, naj bi povzročilo poškodbe možganskega tkiva in motnje menstrualnega ciklusa, pripomoglo k shizofreniji, zmanjšalo število semenčec in oslabilo njihovo gibljivost.
Drugi odločno trdijo, da je kanabis starodavno zdravilno sredstvo, ki pomaga pri celjenju odprtih ran, lajša bolečine bolnikom z rakom, zmanjšuje pritisk v očesu, razširja sapnice pri astmi in pomirja krče pri božjasti. Da manjše in zmerne količine zagotavljalo vedro razpoloženje, spodbujajo ustvarjalnost in izboljšajo zaznavanje.
Ali ne gre le za široko paleto možnih posledic zaužite droge, ki se vedno izmikajo natančnemu napovedovanju in predvidevanju, vendar jih ne kaže podcenjevati? Kako ločiti med moralističnim pretiravanjem, zavajajočo navdušenostjo in realnimi podatki? Koliko se je mogoče opreti na izsledke medicinskih raziskav? Ali niso učinki rekreativnih drog, nenazadnje bolj ali manj odvisni od posameznika in njegovega okolja, konzumirane substance in načina njene uporabe?
Droge so od nekdaj zveste spremljevalke človeške civilizacije in tudi v prihodnje se jim ne bo mogoče izogniti. Vsaka kultura razmeji dovoljene in prepovedane substance. Popolna prepoved ali legalizacija, sta dve skrajnosti. Zgolj represija nikoli ni rešitev. V sedanjih razmerah, se zdita smiselna preventivno delovanje in težnja po zmanjšanju škodljivih posledic uporabe drog: dovoljevanje njihovega testiranja, ozaveščanje in informiranje brez odbijajočega moraliziranja, razprava, izmenjava informacij, mnenj, izkušenj in nasvetov. Veliko tega ponujajo tudi na spletnih straneh DrogArta.
Kajti, če se hočeš v življenju odločati in prevzemati odgovornost, se moraš podrobneje seznaniti z možnostmi, med katerimi lahko izbiraš. In dve med njimi sta, da droge sploh ne vzameš ali pa je vsaj ne zlorabiš! Kanec previdnosti nikoli ni odveč!
Tanja Gerkšič
Leave a Reply
You must be logged in to post a comment.