Navdih ni nikoli zapustil skupine The Killers iz Las Vegasa in prekleto dobro, da jih ni, ker je njihova najnovejša plošča, tretji studijski album z naslovom Day & Age, polna njihovih najboljših pesmi do zdaj.
»Razmišljam o trenutkih, ko smo postajali znani z ‘When Yo Were Young’ ali v tem primeru ‘Spaceman’,« pravi Flowers. »Če bi se v tistem trenutku odločili ‘Let’s go to the park’, se mogoče ne bi zgodili. To je strašljivo. To me priganja, da se ne ustavim, ker bi lahko zamudil eno od teh odličnih pesmi. So tam zunaj in čakajo, da jih vzamemo – samo zgrabiti jim moramo.«
Skupaj z basistom Markom Stoermerjem, kitaristom Daveom Keuningom in bobnarjem Ronniejem Vannuccijem je Flowers pomagal oblikovati album 10 pesmi, ki skupaj odlično delujejo kot celota, vsaka od njih pa opisuje razvoj glasbe lasvegaške skupine. »Vedno priganjamo sami sebe,« pravi Stoermer, »in zato je toliko raznolikosti – od veličastnega rocka (‘anthemic rock’) do plesnih pesmi.« Flowers dodaja: »Čutimo, da je album Sam’s Town nadaljevanje albuma Hot Fuss in hkrati je nadaljevanje Sam’s Towna. Vendar istočasno je Day & Age popolnoma drugačen album od prejšnjih dveh, vendar še vedno zveni kot mi. Izgleda kot Sam’s Town iz Marsa.«
Tisti, ki poznajo mojstrovine skupine, bodo prepoznali njihov pečat v klaviaturistično udarni pesmi ‘Human’, štiri minute trajajočem epskem rocku, v katerem Flowers poje: »My sign is vital/ My hands are cold/ And I’m on knees, looking for the answer/ Are we human, or are we dancer?« Pravi, da je navdih za besedilo dobil v kritiki Hunterja S. Thompsona o tem, kako je Amerika vzgajala generacijo plesalcev. Pri pesmi je pomagal tudi producent albuma Stuart Price (aka Jaques LuCont), znan tudi po svojem delu z Madonno in Missy Eliot in ki je pred tem naredil že remix za ‘Mr. Brightside’. »On je bil kot češnja na torti,« pravi Stoermer.
»Ko smo ravno sestavili pesem ‘Human’, smo po večerji šli snemat k njemu domov [v Londonu],« se Flowers spominja prvega trenutka v studio s Price-om. »Nekaj ur kasneje smo že imeli nekaj podobnega, kar lahko slišite sedaj. Bil sem v devetih nebesih.« In nadaljuje: »Ko smo prišli v njegovo stanovanje, sem najprej zagledal fotografijo naslovnice The Man Who Sold the World in na stopnišču je bila fotografija Ena iz časov, ko je bil član skupine Roxy Music. Takrat sem začutil, da smo našli pravega človeka.«
Zato ni presenetljivo, da se je našel v glasnikih tistih izvajalcev: skupina ni skrivala občudovanja za oboje – art rock in velikane stadionov (sodelovanje s takimi, kot so Lou Reed, ki je bil gost na ‘Tranquilize’, samostojne pesmi z albuma Sawdust, ki je zbirka redkih in novih pesmi, izdana leta 2007). Skupina je nastala v Las Vegasu leta 2002 in spada med ‘high–energy’ rock skupine, ki so tako komercialno uspešni kot tudi pozitivno sprejeti med kritiki (oba studijska albuma sta dobila neskončne vrstice kritik, polne pohval) in je težko razumeti, da jih brez oglasa v lokalnem časopisu morda sploh ne bi bilo.
Flowers je najprej srečal kitarista Keuninga, ko je z oglasom iskal ostale člane skupine; ko je Flowers v Daveovem oglasu prebral omembo Beatlov, Oasis in drugih, je vedel, da je na pravi poti. Nadela sta si ime The Killers (ime skupine izhaja iz napisa na bobnih zasedbe New Order v videospotu za pesem Crystal) in kasneje medse sprejela še Stoermerja in Vannuccija, vsi skupaj pa so se strinjali, da je v glasbi, ki jo ustvarjajo, nekaj, kar ni mogoče opisati, kot tudi ne odziva ljudi, ki so jih videli igrati. Ko so ti nastopi postajali vedno večji in se je navdušenje nad skupino začelo hitro širiti, so predstavniki A&R iz Velike Britanije in ZDA prišli, da bi se sestali z njimi, kar je vodilo do podpisa pogodbe z založbo Island Records iz ZDA. Njihov prvenec, Hot Fuss, ki so ga prodali v milijonskih nakladah, jih je po izidu leta 2004 izstrelil na svetovne odre. Nato je skupina dve leti neprestano nastopala, igrala na več kot štiristo koncertih in se nato vrnila v Las Vegas, da bi pričela pripravljati drugi album z legendarnima producentoma Alanom Moulderjem in Floodom. Rezultat, neke vrste ljubezensko pismo njihovemu domačemu kraju z naslovom Sam’s Town, je izšel leta 2006 in 42 tednov ostal na lestvici Billboard Top 200.
V tem času je skupina nastopila v oddajah, kot so The Tonight Show, The Late Show z Davidom Lettermanom in druge ter tudi dvakrat v oddaji Saturday Night live. Marsikdo bi si predstavljal, da je to ustvarilo velik pritisk na skupino, ko je pričela ustvarjati njihovo najnovejšo zbirko pesmi, vendar se to ni zgodilo. »Skupaj smo bili zadovoljni; z načinom dela in z življenjem skupine,« pravi Stoermer. »Ko smo pripravljali ta album, je bilo prisotno manj strahu, pa ne da smo zaspali na lovorikah.«
To zadovoljstvo z delom je moč slišati na Day & Age. Na albumu se The Killersi poigravajo z različnimi inštrumenti: ‘I Can’t Stay? ima zaradi saksofona in jeklenih bobnov tropski zvok in je kot pravi pevec »verjetno najbolj popolna pop skladba, ki smo jo kadarkoli napisali.« Medtem ko je ‘Losing Touch’ čudovita hitra pesem z lahkotnim zvokom rogov in temačnim besedilom (»impending doom, it must be true/ I’m losing touch«), ki ji daje zlovešč prizvok. ‘Spaceman’, predrzen megalomanski glam-rock, katerega besedilo med drugim govori tudi o ugrabitvah nezemljanov (»Igramo jo med skladbama ‘Read My Mind’ in ‘Mr. Brightside’ ter ustvarja občutek, kot da je prisotna že od nekdaj,« pravi Flowers). »Bolj kot česar koli se The Killers veselijo, da bodo njihovi oboževalci slišali, kar so do sedaj ustvarili,« pravi Stoermer, »čeprav nas vedno malo skrbi, ali bo ljudem všeč.«
V preteklosti jim je bilo všeč. Poleg prodajnih rezultatov – v tujini so prodali 4,4 milijona albumov Sam’s Town – je skupina prejela sedem nominacij za Grammyje in dobila številne nagrade MTV, BRIT in NME. Kot osrednji izvajalci nastopajo na največjih festivalih v Veliki Britaniji in Evropi, kot so Glastonbury, Reading in Leeds Festival ter Pukkelpop, in so razprodali nekaj prestižnih koncertnih prizorišč, ko je Madison Square Garden v ZDA. Zaradi pozornosti, ki so jo deležni v teh časih, je včasih težko ostati zbran, ampak tokrat si skupina prizadeva ostati treznih glav.
»Zelo hitro smo prišli do tega mesta in preizkus je, kako to obdržati,« pravi Flowers. »Hočem, da smo pozitivna sila. Ljudje mislijo, da smo preveč samozavestni in naduti, vendar to se zgodi zaradi navdušenja. Ne gre za to, da sem boljši kot ti, gre samo za to, da komaj čakam, da slišiš to pesem, ker vem, kaj to dela meni. Jaz lahko poslušam naše pesmi in hkrati ne razmišljam, da to igramo mi, lahko pustim, da se me glasba dotakne in vem, ali je dobra ali ne. Včasih ljudje mislijo, da nakladam, ko sem zares navdušen.«
Navdih ni nikoli zapustil skupine The Killers iz Las Vegasa in prekleto dobro, da jih ni, ker je njihova najnovejša plošča, tretji studijski album z naslovom Day & Age, polna njihovih najboljših pesmi do zdaj.
Leave a Reply
You must be logged in to post a comment.