TATOO – Betonske glave

Arhivski članek (2001-10; st 43)

Vsak zato ima svoj zakaj! Zakaj? Zato! – Zakaj zato? – Zato zakaj! – Igra besed. To se pravi – igra.

Vem, da bo tole pismo mogoče malo zabluzeno, ampak to je namerno. Zakaj? Zato, ker zna biti življenje včasih malo dolgočasno, zato včasih malo zabluzimo, da si ga popestrimo.
Je življenje delo ali igra? Jaz mislim, da je zmes obojega. In če je igra, naj bo zanimiva in razgibana, naj bo prijetna in ne preveč dolgočasna. Zakaj? Zato, da nas zbudi iz tisočletne hipnoze. Če je delo? Naj bo kreativno, naj bo tako, da bomo tudi mi imeli kaj od njega. Naj bodo sadovi dela taki, da nam bodo dali energijo za nove igre. Uživajmo sadeže! Naj tudi delo postane igra.
Vem, da se bodo z lahkoto našli zdolgočaseni moralneži, ki bodo rekli, da se mi meša, da nisem resen, mogoče celo nevaren za družbo! Po pravici povedano, se tudi ne mislim truditi, da bi dokazal nasprotno, ker v družbi, kjer se večina ne zna igrati in se tudi noče; v taki družbi sem rad neresen in se mi tudi včasih meša! Če pa sem nevaren za tako družbo, mi je to samo kompliment.
Zakaj se verjetno že sprašujete, kakšno zvezo ima to moje bluzenje s tetovažo?! To se tudi jaz sprašujem! Zdaj pa resno! Vsi mi, ki se v življenju upamo biti drugačni od standardov, ki nam jih vsiljuje dolgočasna večina, vsi tisti, ki izstopamo in se radi igramo take in drugačne igre in igrice, vsi mi smo ponavadi označeni od dolgočasneža, nevarne za družbo, ali pa vsaj za malo premaknjene.
Pa smo ljudje, ki smo aktivni, kreativni Ijudje, ki se radi družimo, se igramo, ustvarjamo in nenazadnje, se tetoviramo, res nevarni za družbo?
Takole bom rekel: upam in si želim si, da smo nevarni za Ijudi, ki hodijo po svetu z armiranim betonom v glavi in obsojajo vse, ki si upajo biti drugačni od njih. Upam,da smo nevarni za take betonoglavce, ki bi tudi nas hoteli zabetonirati in zazidati v eno veliko, betonsko steno.
Prihodnost je naša, zato se ne pustite zabetonirati, ne pustite, da vam kdo reče, da se ne smete igrati, družiti, barvati lase, barvati kožo ali pa preplezati steno, ki jo oni gradijo. Telo je vaše, koža je vaša in tudi pamet je vaša – beton naj ostane njim.
In če vas na koncu vprašajo, če se vam meša in zakaj, vam vedno ostane magična beseda: ZATO!

Robert