Strip v Louvre, Louvre v Šiški

Ob 17.uri, Kino Šiška, Ljubljana

Razstava, ki jo je zasnoval kustos Fabrice Douar iz muzeja Louvre, je sestavljena iz približno 60 originalnih tabel štirih poznanih frankofonskih striparjev: Bernarda Yslaira, Marc–Antoina Mathieuja, Erica Liberga in Nicolasa de Crecyja ter 20 plakatov (reprodukcij) znanega japonskega avtorja mangakaja Hirohikoja Arakija (Rohan v Louvru). Vsem avtorjem je bilo naročeno, naj ustvarijo novi strip, katerega zgodba bi se odvijala v Louvru bodisi v preteklosti bodisi v prihodnosti.

Od leta 2005, torej od začetka projekta, je nastalo 5 čudovitih stripov, ki so izšli pri francoski založbi Futuropolis. Raztavljane tabele prikazujejo nastanek le-teh. Vsako leto se jim bodo pridužili še drugi poznani striparji. Razstava, ki je bila prvič prikazana v Louvru v začetku 2009 je kasneje potovala po Franciji (festival stripa Angouleme 2010), v Braziljo, v Švico, v Belgijo in je trenutno na Japonskem.

Zelo znani avtor stripa, Nicolas de Crécy, bo prišel v Ljubljano ob otvoritvi, ki bo v petek 25. marca 2011 ob 17. uri. Sledilo bo tudi podpisovanje njegovega stripa Ledena doba (Periode glaciaire).

Muzej Louvre je v sodelovanju z založnikom Futuropolisom osnoval zbirko stripov, v katerih so avtorji pozvani, da svoj svet soočijo s svetom muzeja. Ko so izšli prvi albumi, ki so nastali v okviru teh soočenj, smo si želeli razstaviti dela in dialoge, ki so se vzpostavljali med sodobnimi umetniki, sodelujočimi v projektu, in zbirkami Louvra. Tako je nastal eksponat, ki je bil v Louvru razstavljen od januarja do aprila 2009, potem pa so ga januarja 2010 preselili na festival mange v Angoulême.

Ta most med različnimi umetnostmi, pa tudi med preteklostjo in sedanjostjo je priložnost, da ta dva pogosto oddaljena svetova muzejev in stripa približamo drugega drugemu, s tem pa omogočimo, da vsak od njiju na drugega začne gledati drugače in s tem obogati svoj pogled na umetnost.

Stripovska umetnosti je hkrati vizualna in literarna – pripoved se gradi tako s pisanjem kot s podobami, okvirček za okvirčkom, pa tudi stran za stranjo, dokler se v okviru določenega dela ne vzpostavijo ločena zaporedja dogodkov. Na ta način se odvijanje zgodbe bogati z ozračji, ambienti in estetskimi občutki, ki jih povzroči slika. To je pristop, ki smo se ga poslužili pri Marcu-Antoineu Mathieuju in Nicolasu de Crécyju, saj so zanju strani pripovednega zaporedja zlepljene skupaj, zato ohranjajo logiko zgodbe, hkrati pa celotno skupino kot oltarne predele ali renesančne poliptihe prikazujejo naenkrat.

Očitno to prirojeno povezavo med risanjem in pisanjem različni avtorji obravnavajo različno. Pri Éricu Libergeju smo izvirno idejo, ki gradi stran, hoteli pokazati s pomočjo hitre, občutljive, spontane začetne skice, ki je postavljena v isti okvir s končnim rezultatom povsem razdelane, za tisk pripravljene strani, obogatene z dokončano risbo, barvami in besedilom.

Ti dve stopnji ustvarjalnega procesa, obogateni z vsemi vmesnimi koraki, najdemo v video sekvencah, ki prikazujejo Yslairovo delo. V razponu od nedotaknjenega papirja do dokončanega dela strani postopoma nastajajo z dokončanjem vsake stopnje.

Hirohiko Araki kot zadnji svojo zgodbo najpogosteje postavi na dve strani. Desna in leva stran v knjigi se združita za pripovedne in estetske namene celote, kar povzroči, da knjiga postane serija diptihov.

Razstavljeni akvareli in tuši, pripravljalne skice in računalniško oblikovana dela, ki so vzeta iz svojega navadnega knjižnega konteksta, sestavljajo precej izrazen opus, ki izpričuje bogastvo in raznolikost striparske ustvarjalnosti.

Hirohiko Araki
Rodil se je leta 1960 v Sendaiju v japonski prefekturi Miyagi. Ker ga je zanimalo vse in je imel eklektičen okus, je bil že kot zelo majhen deček strastno navdušen nad mangami. Domišljija tega mojstra napetosti in obratov v pripovedi se je napajala v njegovi ljubezni do detektivskih romanov, vključno s tistimi o Sherlocku Holmesu, pa tudi v njegovem zanimanju za čarovnije, grozljivke in zahodno kulturo.

Leta 1980 je za svoje prvo delo Busou Poker, ki je leta 1981 izšlo v tedniku Shônen Jump (Shueisha), prejel drugo nagrado na dvajsetem tekmovanju za nagrado Tezuka. Po kratkih zgodbah Outlaw Man (Izobčenec, 1982) in Virginia ni yoroshiku (Pozdravi za Virginio; 1982), ki sta prav tako izšli v tedniku Shônen Jump, je leta 1983 izdal svojo prvo zbirko, Ma-Shônen B.T. (Zlobni mladi deček B.T.). Leta 1984 je začel z novo serijo Baô Raihôsha (Obiskovalec Baô), ki je prav tako izhajala v mesečniku Shônen Jump in so jo leta 1989 priredili za filmsko platno.

Gorgeous Irene (Čudovita Irene, 1985) je bilo njegovo zadnje delo, preden se je leta 1987 začela njegova velika serija, ki se še vedno nadaljuje – Jojo no Kimyôna Bôken (Jojojeva bizarna dogodivščina). Šest delov je že izšlo v mesečniku Shônen Jump, pri čemer Araki za vsak del spremeni glavne like. Avtor sedmi del serije – Steel Ball Run – še vedno objavlja v mesečniku Ultra Jump Shueisha.

Delo Rohan au Louvre, ki je v francoščini izšlo aprila 2010, je prva japonska manga, ki temelji na Louvru. Zgodba govori o mladem japonskem mangakaju z nadnaravnimi sposobnostmi, ki preiskuje staro prekleto sliko. Pot ga pripelje v Louvre …
Japonska različica je izšla ob koncu leta 2010.

Yslaire
Bernar Yslaire se je rodil v Bruslju leta 1957. Leta 1978 je v reviji Le Journal de Spirou začel izhajati njegov strip Bidouille and Violette. Leta 1986 se je iz Hislaira preimenoval v Yslaira in se usmeril v novo zvrst z izjemno, v pripoved preoblikovano panoramo Sambre, s katero še vedno nadaljuje. Pot skozi zgodbo, ki vsebuje odtenke nemške romantike ter gotsko rdečo in črno, si utirajo Böcklin, Caspar David Friedrich, Victor Hugo, Mallarmé in drugi.

Yslaire se je leta 1997 kot eden prvih striparjev spustil v internetno pustolovščino, saj je vzpostavil avantgardno spletno stran “Mémoires du XXe Ciel” (Spomini iz XX. nebes), ki jo je prilagodil v stripovski album z naslovom xxeciel.com (XX.nebesa.com), adaptacijo spletne strani, na kateri glavne vloge igrajo Kerouac in Ginzberg, pa tudi Freud.

Leta 2006 je izšlo njegovo delo Le Ciel au-dessus de Bruxelles (Nebo nad Brusljem), manifest za mir v turbulentnem svetu pretirane potrošnje, medcivilizacijskih trkov, radikalizacije religij in medijskih manipulacij.

Album Le Ciel au-dessus du Louvre, pri katerem je kot scenarist sodeloval Jean-Claude Carrière, je četrti naslov v zbirki Louvre/Futuropolis, izšel pa je novembra 2009. Zgodba govori o Louvru med francosko revolucijo v 18. stoletju in analizira odnos med Robespierrom in slavnim francoskim slikarjem iz tistega časa, Jacquesom Louisom Davidom.

Marc-Antoine Mathieu
Marc-Antoine Mathieu se je rodil leta 1959. Po študiju kiparstva na šoli za likovno umetnosti v Angersu so ga leta 1986 sprejeli v studio Lucie Lom, kjer se je ukvarjal z grafičnim oblikovanjem in scenografijo. Medtem ko je delal kot oblikovalec razstavnih postavitev, je dokončal tudi več stripovskih albumov: Paris-Mâcon, ki je izšel pri Futuropolisu (1987) in The Origin pri Delcourtu (1990) o prvi dogodivščini Juliusa Corentina Acquefacquesa. Te dogodivščine se nadaljujejo v zvezkih La Qu… (1991), The Process (1993), The Beginning of the End (1995) in The 2,333rd Dimension (2004), v katerih mojstru zgodbe v zgodbi, besednih iger in njihovih pomenov določen vir navdiha predstavljajo Kafka, Borges, David Lynch in Fred.

Njegovi preostali albumi, kot so The Mutation (1995), The Ascension (1995), Dead Memory (2000) in The Drawing (2001), dodatno dokazujejo njegove izvirne imaginativne sposobnosti.
Les Sous-sols du Révolu (Temelji preteklosti ; 2006) je drugi naslov iz zbirke Louvre/Futuropolis. Avtor z izjemnim obvladovanjem črno-belega medija podaja svoje misli o umetnosti, času in predajanju znanja v pretanjeno duhoviti in hkrati izjemno fantastični viziji “zelo zelo mogočnega Louvra”, v katerem najdemo značilnosti organizma, ki se nenehno spreminja.

Éric Liberge
Eric Liberge se je rodil leta 1965. Z letom 1990 je začel s prvimi koraki v tedanjih fanzinih: Ogoun, PLG, Le Goinfre in Golem. Leta 1996 se je začel posvečati zelo staremu projektu, ki ga je zabeležil v srednji šoli – seriji Monsieur Mardi-Gras Descendres, ki je vsebovala štiri zvezke. Prvi album iz serije je izšel leta 1999 in prejel nagrado René Goscinny za najboljšo zgodbo. Leta 2000 je nadaljeval s svojim zagonom z ustanovitvijo založbe Pointe Noire Publishing in sodelovanjem s Pierreom-Marie Jametom z založbe PMJ Publishing, v okviru česar je napisal kratko zgodbo v dveh zvezkih, The Last Marduk, kot prvi izlet v fantazijsko dogajanje ob prelomu stoletja.

Leta 2002 je v sodelovanju s Soleil izdal dva projekta s področja temačne fantastike – Tonnerre Rampant (Plazeči vihar) in Metal. V istem letu se je spoznal s scenaristom Denisom-Pierrom Filippijem, ki mu je predlagal, naj se mu pri založbi Dupuis pridruži pri dogodivščini za širšo javnost, The Privateers of Alcibiade, ki je izšla leta 2003.

Dupuis je prve tri knjige iz serije Monsieur Mardi-Gras Descendres ponovno izdal z barvnimi olepšavami, leta 2004 pa je pripravil zadnji album, s katerim je serijo zaključil. Ko je tako zapustil gotski svet vic, se je leta 2005 usmeril v drugo svetovno vojno in, še vedno pri založbi Dupuis, osnoval The Empire of the Dream (Cesarstvo sanj), serijo treh albumov o pogumu.

Liberge je leta 2008 dokončal At Odd Hours (V nočnih urah), tretji naslov v seriji, posvečeni Louvru, v njem pa se fantastika in umetnost prepletata v življenju mladega gluhega moža, komur življenje popolnoma spremenijo nočna tavanja po muzeju.

Nicolas de Crécy
Nicolas de Crécy se je rodil leta 1966. Po tem, ko je leta 1984 v Marseillu diplomiral iz uporabnih umetnosti, je tri leta študiral umetnost stripa na šoli za likovno umetnost v Angoulêmu. Delal je na več področjih animiranega filma, med drugim je bil leta 1990 oblikovalec pri Disneyju, nato pa leta 1991 pri založbi Humanoïdes Associés izdal Foligatto, ki temelji na večkrat nagrajeni zgodbi avtorja Alexiosa Tjoyasa. Sledil je The Heavenly Bibendum, eksperimentalen in grafično inovativen album, ki je bil navsezadnje prvi v seriji treh del. Potem se je lotil besedil Sylvaina Chometa: Léon la Came leta 1995, temu pa je leta 1997 sledil Laid, pauvre et malade (Reven, umazan in bolan), ki je na festivalu v Angoulêmu leta 1998 prejel nagrado za najboljši album.

De Crécy je po izkušnji z animiranim filmom (The Old Woman and the Pigeons) raziskal različne načine pripovedovanja prek podob – otroško založništvo (The King of the Rink, The Night of the Big Bad Wolf itd.), popotne dnevnike, ilustrirana osebna besedila, kot so New-York-on-Loire, Strange People, Ground Coffees, ilustracije za tiskane medije (Libération, The New Yorker itd.), medtem pa je nadaljeval tudi s stripovskimi albumi, posebej to velja za Super Monsieur Fruit, Prosopopus and Salvatore, ki je izšel pri založbi Dupuis. Od leta 2007 dalje pri Futuropolisu izhaja njegova avtobiografija risanja Journal of a Ghost.

Nicolas de Crécy, ki je leta 2008 živel v Villi Kujoyama (Kyoto, Japonska), se je tedaj ukvarjal s celovečernim animiranim filmom, pa tudi z različnimi knjigami in razstavnimi projekti v Evropi in na Japonskem. Ice Age, prvi album v seriji, ki jo skupaj izdajata Louvre in Futuropolis, bralca postavi v nedoločen čas in kraj, kjer arheologi odkrijejo v led ukleščen Louvre. Na naše veliko veselje si s pomočjo genetsko modificirane svinje-psa prizadevajo poustvariti in interpretirati kulturo, ki jo odkrijejo. Ta album si je leta 2006 prislužil prestižno knjigarniško nagrado za neodvisen stripovski album, knjigarniško nagrado Virgin, nagrado bralcev Parisien, pa tudi nagrado November 2005 RTL.

Razstava, ki jo je zasnoval kustos Fabrice Douar iz muzeja Louvre, je sestavljena iz približno 60 originalnih tabel štirih poznanih frankofonskih striparjev: Bernarda Yslaira, Marc–Antoina Mathieuja, Erica Liberga in Nicolasa de Crecyja ter 20 plakatov (reprodukcij) znanega japonskega avtorja mangakaja Hirohikoja Arakija (Rohan v Louvru). Vsem avtorjem je bilo naročeno, naj ustvarijo novi strip, katerega zgodba bi se odvijala v Louvru bodisi v preteklosti bodisi v prihodnosti. Zelo znani avtor stripa, Nicolas de Crécy, bo prišel v Ljubljano ob otvoritvi, ki bo v petek 25. marca 2011 ob 17. uri. Sledilo bo tudi podpisovanje njegovega stripa Ledena doba (Periode glaciaire).