Rončel v Šiški: Nils Petter Molvaer

ob 21.00, Kino Šiška, Ljubljana

Zaščitni znak norveškega trobentača, skladatelja in producenta Nilsa Pettra Molvaerja (NPM) je spajanje različnih glasbenih stilov kot so: jazz, ambiental, house, elektronska glasba ter break beat, z elementi iz hip hopa, rocka in celo pop glasbe, ki jih brez napora prepleta in spaja v intenzivno in prepričljivo glasbeno kuliso ali t.i. ”soundscape”.

Rodil se je leta 1960 na majhnem norveškem otoku Sula. Njegov oče, klarinetist in jazz saksofonist, je v njem kmalu zbudil zanimanje za jazz. Trobento je najprej igral v šolskih orkestrih in na lokalnih prireditvah, leta 1979 pa je začel glasbeni študij na konzervatoriju v Trondheimu. Tam je pod vplivom Milesa Davisa in drugih, razvil edinstven stil igranja, s katerim si je prislužil sloves novega glasbenega talenta Norveške. V ravnotežju raziskovanja in izvajanja akustične in elektronske glasbe, lahko poljubno uravnava in kombinira pop, rock in funk standarde z modernim jazzom. Ta enkratna senzibilnost ga je uvrstila na seznam najbolj zaželenih glasbenikov v Oslu. Po kratkem sodelovanju z norveško jazz zasedbo Masqualero, ga je Manfred Eicher sprejel v svojo studijsko ekipo ECM glasbenikov, v kateri je bil tudi Robyn Schulkowsky.

Kot vodja zasedbe je izdal leta 1997 debutantski album z naslovom ”Khmer”, na katerem je predstavil še neslišane mešanice improvizacij in hipnotičnih krožnih ritmov, ki so požele izjemen javni in medijski odziv. Zanj je NPM prejel German Records Critics Award in Norveškega Grammyja. Založba ECM je prvič v zgodovini svojega obstoja izdala single nekega albuma; ”Khmer: The Remixes” vsebuje predelave različnih DJ-jev: The Herbaliser, Mental Overdrive in Rockers Hi-Fi… in je izdan na podlagi uspeha prejšnjega albuma ”Khmer”. Pri isti zalošbi ECM je izšel maja leta 2000 drugi album NPMja, z naslovom ”Solid Ether”. Koncept za ta album izhaja iz ideje, da glasbeno delo, skladba, ni nikoli zares končana, skladanje in produkcija sta neskončna, vedno v procesu razvoja in nadgrajevanja. ”Eter ne obstaja, ni ga, kako je lahko potem trden? To je paradoks – kot je življenje.” Tudi skladbe s tega albuma so doživele remix preobrazbo izpod prstov enakomislečih glasbenih ustvarjalcev kot so Funkstoerung, Bill Laswell, Joakim Lone in Jason Swinscoe/Cinematic Orchestra in bile izdane aprila 2001 pod naslovom ”Recoloured- The Remix Album. ”Všeč mi je poezija v prostoru. Trobenta potrebuje svoj prostor v katerem lahko oblikuje jezik in poezijo, izraža se minimalistično in precizno). Mešalci zvoka na tem albumu ustvarijo prostor, izrazijo svoj vidik in iščejo bistvo in kristalno čistost zvoka.”

Leta 2002 izide pri založbi Universal Music Group album ”NP3” na katerem NPM združi kontrastne elemente, izvirno uporabi novo glasbeno smer manufakturne tehnologije:”Vsi ti novi glasbeni pripomočki so sami po sebi pozitivni in negativni, vse je le vprašanje časa, ”timinga”, kdaj ustaviti trenutek, ga zamrzniti in stisniti. Čas se spremeni, zvok se spremeni in glasba se spremeni. Moja generacija ni bila vzgojena po tradicionalnih standardih, torej je tole delček moje tradicije…”. Za ta album so remix verzije prispevali Bugge Wesseltoft, Funkstörung, Matthew Herbert, Clive-Lowe/Dego, Bill Laswell in Martin Koller, izšel pa je kot ”Remakes” leta 2005. Leta 2003 je prejel NPM prestižno nagrado Buddy, v izjavi žirije pa je bilo zapisano: ”NPM je razvil osebno in zanj značilno glasbeno izražanje ter z dosedanjim delom zapečatil svojo glasbeno pot kot inštrumentalist, skladatelj in producent, kot norveški glasbenik z najmočnejšo mednarodno kariero.” NPM je znan tudi po svojih enkratnih nastopih v živo. Uspešna svetovna turneja leta 2002 ”Streamer”, je doživela vrhunec z izdajo istoimenskega albuma leta 2004. Na njem so zbrani čudoviti posnetki iz legendarnega londonskega Marqueeja in finskega Tampera Jazz Festivala, album je prejel veliko pohval in odlične kritike.

NPM je pri dveh naslednjih projektih zaplaval tudi v filmske vode. Leta 2005 se je po naročilu Riksteatereta, pri dveh projektih podpisal kot glasbeni producent: Ibsenovi ”Strahovi” ter lahkotna francoska komedija ”Edy”, ki jo je režiral Stephan Guérin-Tillié. Medtem je posnel nov studijski album ”ER”, na katerem predstavlja širok diapazon svojega glasbenega izražanja in produkcije. Ohranja prepoznavno form ”soundscapea”, glasbene kulise, platna, bogate zavese akustičnih, naravnih in elektronskih zvokov, vendar pelje album ”ER” v novo smer. Kreiranje remixov je prepustil znanim programerjem kot so: Knut Sævik, DJ Strangefruit , Reidar Skaar in Jan Bang:”Ljudi je treba uporabiti za tisto, v čemer so dobri.” V pesmi "Only These Things Count" lahko slišimo značilen vokal pevke Sidsel Endersen, ki dobi z zvokom Molvaerjeve trobente čustveno baladno ozračje, vsem skladbam pa je skupna močna vizualizacijska melodija in značilen oseben ton trobente, ki je bolj osredotočen, kot na prejšnjih posnetkih in ima močne melodične strukture.

Leta 2006 je za ameriški trg izdal remix album An American Compilation, nato pa je leta 2008 izšel album ” re-vision”, na katerem je NPM znova posegel po svoji filmski glasbi, vendar jo je tokrat podal v bolj intimni podobi, z različnimi novimi podlagami in v sodelovanju z mnogimi glasbeniki: Nisamettin Aric, Anders Engen, Paolo Vinaccia in stalni sodelavec Eivind Aarset, Jan Bang ter Reidar Skaar. Z zanimivimi aranžmaji in raznovrstno mešanico glasbenih zvrsti, z zvoki armenskih dud in muezinovimi klici v vznemirljivih elektro-akustični izvedbi, NPM zaobjame vse glasove sveta. Zadnji album je izšel aprila letos pri založbi Sula in je naslovljen Hamada. Arabska beseda v prevodu pomeni mrtev, neživ, negiben. V geografiji označuje kamnito puščavo (kot je npr. Sahara) brez življenja, ki jo je zelo težko prečkati. NPM je posvetil naslov albuma vsem fenomenom sveta in narave. Je najbolj temačen in jezen med vsemi albumi do sedaj, višek sta pesmi Friction in Cruel Altitude, kjer s kitaristom Eivindom Aarsetom in bobnarjem Audunom Kleivenom zapustijo ambientalno elektronsko improvizacijo in podrezajo v indie- in progressive-rock 70ih, preden se spustijo nazaj v umirjen ambient. NPM je zopet nadgradil svoje glasbeno ustvarjanje – divji orgiastični zvoki z močnimi vizualnimi asociacijami poslušalcem polnijo ušesa in možgane. Aktualni CD: ”Hamada” (Sula, 2009)

Zaščitni znak norveškega trobentača, skladatelja in producenta Nilsa Pettra Molvaerja (NPM) je spajanje različnih glasbenih stilov kot so: jazz, ambiental, house, elektronska glasba ter break beat, z elementi iz hip hopa, rocka in celo pop glasbe, ki jih brez napora prepleta in spaja v intenzivno in prepričljivo glasbeno kuliso ali t.i. ”soundscape”. Rodil se je leta 1960 na majhnem norveškem otoku Sula. Njegov oče, klarinetist in jazz saksofonist, je v njem kmalu zbudil zanimanje za jazz. Trobento je najprej igral v šolskih orkestrih in na lokalnih prireditvah, leta 1979 pa je začel glasbeni študij na konzervatoriju v Trondheimu. Tam je pod vplivom Milesa Davisa in drugih, razvil edinstven stil igranja, s katerim si je prislužil sloves novega glasbenega talenta Norveške. V ravnotežju raziskovanja in izvajanja akustične in elektronske glasbe, lahko poljubno uravnava in kombinira pop, rock in funk standarde z modernim jazzom. Ta enkratna senzibilnost ga je uvrstila na seznam najbolj zaželenih glasbenikov v Oslu. Po kratkem sodelovanju z norveško jazz zasedbo Masqualero, ga je Manfred Eicher sprejel v svojo studijsko ekipo ECM glasbenikov, v kateri je bil tudi Robyn Schulkowsky. Kot vodja zasedbe je izdal leta 1997 debutantski album z naslovom ”Khmer”, na katerem je predstavil še neslišane mešanice improvizacij in hipnotičnih krožnih ritmov, ki so požele izjemen javni in medijski odziv. Zanj je NPM prejel German Records Critics Award in Norveškega Grammyja. Založba ECM je prvič v zgodovini svojega obstoja izdala single nekega albuma; ”Khmer: The Remixes” vsebuje predelave različnih DJ-jev: The Herbaliser, Mental Overdrive in Rockers Hi-Fi… in je izdan na podlagi uspeha prejšnjega albuma ”Khmer”. Pri isti zalošbi ECM je izšel maja leta 2000 drugi album NPMja, z naslovom ”Solid Ether”. Koncept za ta album izhaja iz ideje, da glasbeno delo, skladba, ni nikoli zares končana, skladanje in produkcija sta neskončna, vedno v procesu razvoja in nadgrajevanja. ”Eter ne obstaja, ni ga, kako je lahko potem trden? To je paradoks – kot je življenje.” Tudi skladbe s tega albuma so doživele remix preobrazbo izpod prstov enakomislečih glasbenih ustvarjalcev kot so Funkstoerung, Bill Laswell, Joakim Lone in Jason Swinscoe/Cinematic Orchestra in bile izdane aprila 2001 pod naslovom ”Recoloured- The Remix Album. ”Všeč mi je poezija v prostoru. Trobenta potrebuje svoj prostor v katerem lahko oblikuje jezik in poezijo, izraža se minimalistično in precizno). Mešalci zvoka na tem albumu ustvarijo prostor, izrazijo svoj vidik in iščejo bistvo in kristalno čistost zvoka.” Leta 2002 izide pri založbi Universal Music Group album ”NP3” na katerem NPM združi kontrastne elemente, izvirno uporabi novo glasbeno smer manufakturne tehnologije:”Vsi ti novi glasbeni pripomočki so sami po sebi pozitivni in negativni, vse je le vprašanje časa, ”timinga”, kdaj ustaviti trenutek, ga zamrzniti in stisniti. Čas se spremeni, zvok se spremeni in glasba se spremeni. Moja generacija ni bila vzgojena po tradicionalnih standardih, torej je tole delček moje tradicije…”. Za ta album so remix verzije prispevali Bugge Wesseltoft, Funkstörung, Matthew Herbert, Clive-Lowe/Dego, Bill Laswell in Martin Koller, izšel pa je kot ”Remakes” leta 2005. Leta 2003 je prejel NPM prestižno nagrado Buddy, v izjavi žirije pa je bilo zapisano: ”NPM je razvil osebno in zanj značilno glasbeno izražanje ter z dosedanjim delom zapečatil svojo glasbeno pot kot inštrumentalist, skladatelj in producent, kot norveški glasbenik z najmočnejšo mednarodno kariero.” NPM je znan tudi po svojih enkratnih nastopih v živo. Uspešna svetovna turneja leta 2002 ”Streamer”, je doživela vrhunec z izdajo istoimenskega albuma leta 2004. Na njem so zbrani čudoviti posnetki iz legendarnega londonskega Marqueeja in finskega Tampera Jazz Festivala, album je prejel veliko pohval in odlične kritike. NPM je pri dveh naslednjih projektih zaplaval tudi v filmske vode. Leta 2005 se je po naročilu Riksteatereta, pri dveh projektih podpisal kot glasbeni producent: Ibsenovi ”Strahovi” ter lahkotna francoska komedija ”Edy”, ki jo je režiral Stephan Guérin-Tillié. Medtem je posnel nov studijski album ”ER”, na katerem predstavlja širok diapazon svojega glasbenega izražanja in produkcije. Ohranja prepoznavno form ”soundscapea”, glasbene kulise, platna, bogate zavese akustičnih, naravnih in elektronskih zvokov, vendar pelje album ”ER” v novo smer. Kreiranje remixov je prepustil znanim programerjem kot so: Knut Saevik, DJ Strangefruit , Reidar Skaar in Jan Bang:”Ljudi je treba uporabiti za tisto, v čemer so dobri.” V pesmi "Only These Things Count" lahko slišimo značilen vokal pevke Sidsel Endersen, ki dobi z zvokom Molvaerjeve trobente čustveno baladno ozračje, vsem skladbam pa je skupna močna vizualizacijska melodija in značilen oseben ton trobente, ki je bolj osredotočen, kot na prejšnjih posnetkih in ima močne melodične strukture. Leta 2006 je za ameriški trg izdal remix album An American Compilation, nato pa je leta 2008 izšel album ” re-vision”, na katerem je NPM znova posegel po svoji filmski glasbi, vendar jo je tokrat podal v bolj intimni podobi, z različnimi novimi podlagami in v sodelovanju z mnogimi glasbeniki: Nisamettin Aric, Anders Engen, Paolo Vinaccia in stalni sodelavec Eivind Aarset, Jan Bang ter Reidar Skaar. Z zanimivimi aranžmaji in raznovrstno mešanico glasbenih zvrsti, z zvoki armenskih dud in muezinovimi klici v vznemirljivih elektro-akustični izvedbi, NPM zaobjame vse glasove sveta. Zadnji album je izšel aprila letos pri založbi Sula in je naslovljen Hamada. Arabska beseda v prevodu pomeni mrtev, neživ, negiben. V geografiji označuje kamnito puščavo (kot je npr. Sahara) brez življenja, ki jo je zelo težko prečkati. NPM je posvetil naslov albuma vsem fenomenom sveta in narave. Je najbolj temačen in jezen med vsemi albumi do sedaj, višek sta pesmi Friction in Cruel Altitude, kjer s kitaristom Eivindom Aarsetom in bobnarjem Audunom Kleivenom zapustijo ambientalno elektronsko improvizacijo in podrezajo v indie- in progressive-rock 70ih, preden se spustijo nazaj v umirjen ambient. NPM je zopet nadgradil svoje glasbeno ustvarjanje – divji orgiastični zvoki z močnimi vizualnimi asociacijami poslušalcem polnijo ušesa in možgane. Aktualni CD: ”Hamada” (Sula, 2009)