Reportaža z 8hour ride with Valentino Kanzyani

17/04/2010 @ Ambasada Gavioli / Izola

Končno smo doživeli tisto, kar smo čakali celo leto… Potem ko se je tja, kjer se je začela njegova pot do svetovne slave, vrnil Valentino Kanzyani, nas je na velikem plesišču Ambasade Gavioli pričakal s kar osem ur trajajočim setom.

Zaradi rojstnodnevnih obveznosti smo se proti obali odpravili že nekaj čez šesto popoldne, se udobno namestili v enem lokalnih apartmajev, tako da so bili ob našem prihodu okrog polnoči parkirišče, ter vsa bližnja in daljna parkirna mesta, skoraj polno zasedeni. Ko smo po daljšem sprehodu le prispeli pred Ambasado, tam sicer ni bilo nobene gneče, zato pa nas je toliko večja gneča presenetila oziroma čakala v sami notranjosti kluba, kjer je Valentino Kanzyani že pripravljal publiko na celonočno glasbeno odisejado, ki je sledila.

Čeprav smo si ob napovedih dogodka nepopisno želeli kakšnega ušesa parajočega »oldies goldies« seta, se naše želje na koncu žal niso popolnoma uresničile, saj je Kanzyani pripravil precej raznolik set, z obilico elektronskih vplivov, v katerem pa smo lahko vseeno slišali tudi nekaj techno klasik oziroma evergreenov in smo tako bili z glasbeno ponudbe vseeno razmeroma zadovoljni. Največji problem je tokrat predstavljala višja sila, saj nas zaradi zaprtih letališč ni uspel obiskati francoski dvojec Masomenos, ki nam je za mezanine obljubljal live & DJ set. Več kot dostojno ju je v zgornjem priveju zamenjal Ian F, saj je bila glasbena ponudba več kot odlična. Nastopajoči je postregel z odličnim melodičnim techhousom, z neverjetnim drajvom in razgibanimi prehodi, ki je mnoge obiskovalce prikoval na plesišče. Proti jutru je za gramofone stopil Becco in uspešno nadaljeval pozitivne vibracije. Zaradi več kot očitne kvalitete glasbe v priveju smo dogajanje na velikem fl ooru v nadaljevanju opazovali oz. spremljali le z balkona.

Fetch the Vibeov dogodek v »katedrali« elektronske glasbe je tako v vseh pogledih uspel in čeravno Valentino Kanzyani ni vrtel glasbe, ki bi bila povsem po našem okusu, je to kompenziralo nepozabno vzdušje in evforija, ki jo lahko na plesišču povzroči samo Kanzyani. Z organizacijskega vidika ni mogoče prireditvi očitati prav ničesar razen tega, da na prizorišču ni bilo običajno zelo dobrodošle terenske ekipe DrogArta. Vsekakor upamo in sklepamo, da to ne bo zadnji Kanzyanijev nastop v Gavioliju, ter da nas v prihodnosti čaka tudi kakšen Oldies Goldies event, kjer bomo lahko slišali tudi tistega »starega« Valentionta, ki je v Ambasadi rolal nekoč…

A.K.