RED BULLOV ZGODOVINSKI POLET HAWKA MILLENIUMS

Arhivski članek (2000-10; št. revije adrenalin:33)

Kot je sedaj že tradicija, Red Bull vsako jesen v septembru na Dunaju, natančneje v Brigittenauer Buchtu na Donavi organizira dan letenja. Gre za prireditev, na katero se lahko prijavijo konstruktorji »letal« oziroma tistega, kar naj bi pač letelo, od vsepovsod.

Saj ne, da bi izdelovali prava letala, gre bolj za najrazličnejše izdelke (rakete, sloni, kokoši, NLP-je in tudi precej futurističnih umotvorov) ki naj bi leteli, oziroma bolje – čim dlje zmogli pot po zraku z nekakšne velike (šest metrov je visoka) »rampe«, postavljene v Donavo, pa do reke, ki je v tem primeru pristajalna steza. Velike množice gledalcev na obeh bregovih se ob teh bolj ali manj uspešnih predstavah neznansko zabavajo, čeprav zna biti komu tudi precej dolgočasno, saj prireditev traja kar cel dan. Tako je vsako leto. Kaj pa so Baltazarji v iskanju svoje slave letenja prikazali letos?

Za nas se je dan letenja začel že v soboto, dan pred dnevom D, ko smo na Dunaj prispeli na povabilo slovenskega zastopnika za Red Bull. Za uvod smo bili zvečer povabljeni na srečanje (beri letenje) povabljencev. Vse skupaj je bilo zelo sproščeno. Ob groovie glasbi šestdesetih smo se spoznavali, zabavali, jedli in pili red bull (z marsičem) ter novo, nam še neznano oziroma nepredstavljeno pijačo Kambucho (nekakšen gazirani čaj). Nato smo se odpravili še v spektakularno diskoteko Sofien Sale, ki ima kar pet prostorov. V eni od hal je potekal tudi techno party z najbolj znanim avstrijskim MC-jem (vsaj tako so nam zatrdili). In ker smo morali biti zjutraj čili in zdravi, smo se »že« ob treh odpravili spat.
V nedeljo, se je pričakovani dan letenja začel ob 10.30 uri. Najprej smo lahko spremljali najrazličnejše atraktivne skoke iz letala Red Bull Acro Teama in pa tudi akrobacije teh letal – The flying Bulls (B25, Widgeon…). Naj omeniva, da je Red Bullov lastnik Dietrich Mateschitz velik navdušenec in zbiralec starih avionov, predvsem iz druge svetovne vojne, zato ni čudno, da je glavno geslo te energetske pijače »Red Bull ti do kriiila«. Povabljenci smo imeli svoj del tribun, ter pokrit prostor s pijačo in jedačo. Ob 12. uri pa se je začelo zares.

Kljub slabemu vremenu, se je na bregovih Donave zbralo okoli 40.000 šova željnih gledalcev, ki so spremljali predstavo 56. ekip garažnih inženirjev in hobi konstruktorjev. Pri letu, oziroma bolje – skoku je pomembna kombinacija dolžine le-tega, kreativnosti in tehnične težavnosti. Torej – gre za izvirnost oblike objekta, sama izvedba in atraktivnost celotnega nastopa. Posebna komisija vse skupaj budno spremlja in po lastnem okusu in presoji, ocenjuje. Nagrada za zmagovalca je bil tudi letos vabljiva – 70.000 avstrijskih šilingov, kar je toliko, kot stane tečaj za športnega pilota. Že prvi skok je pokazal vse svoje čare. Letalo domače izdelave je pri skoku v vodo doživelo dobesedni razpad, kljub temu pa je že nakazalo, da bodo »neznani leteči predmeti« poleteli tudi več kot deset metrov (velika večina jih je namreč zmogla manj). Že drugi, velik leteči laptop, je imel res nenavadno obliko. Oddih. Zvrstili so se razno razni – leteči avto, pločevinka, pisalna miza, zgoščenka, letala…,drugače pa je bilo bolj podobno cerkniški paradi za pusta hrusta – najrazličnejši ogromni objekti (kot slavna čarovnica), pa tudi večjih ni manjkalo. Tudi Tarzan ni manjkal, zasedel pa je odlično peto mesto. Seveda pa smo videli tudi kup padcev in polomov na sami skakalnici, tako da nekateri nesrečniki še do vode niso prišli. Kdo bo letošnji zmagovalec, pa je bilo strogo jasno že po sedmem nastopajočem, ki je s 62- metri postavil tudi novi rekord dolžine poleta Red Bullovih dnevov letenja in je pristal ravno ob naši tribuni. NLP se je imenoval »Milleniums Hawk«, pilot pa je bil Avstrijec Thomas Grabner. Imel je pravo pomanjšano jadralno letalo, zato ni ravno presenetljivo, do je bil tudi najdaljši. Edini, ki se mu je kolikor toliko približal, je bil Nemec Peter, ki je s svojim neimenovanim izdelkom poletel 48 metrov.

Drugače je cel dogodek potekal do večera, saj so prireditelji po vsakem skoku pospravljali razpadle leteče objekte. Naj kot zanimivost navedemo še to, da sta si prireditvi ogledala tudi stara znanca iz časov bivše Jugoslavije – Boban Živojinovič (promotor in zastopnik Red Bulla v zdajšni Jugoslaviji) in pa seveda njegova žena Fahreta Jahič, bolj znana kot Lepa Brena.

V prestolnici naše severne sosede, smo sicer ostali še v ponedeljek, ki pa je bil brez Red Bullovih dogodivščin močno hendikepiran. Zato je bil popoldanski (v slogu prireditve in organizatorja) polet domov že kar težko pričakan zaključek dogodivščine.

Aleš Maslačevič in Alja Knez