PSIHOLOGIJA SURFANJA

PSIHOLOGIJA ZA ŽIVLJENJE

Dokončana je raziskava o psihološki pripravi v surfanju (deskanju na valovih), ki je potekala na treh koncih sveta, v Franciji, Indoneziji in v Maroku.

Pravzaprav je bil prvotni namen moje razikave diplomska naloga na temo psihološke priprave v surfanju, vendar je eden izmed ciljev tudi približati psihološko pripravo in surfanje Slovencem.

Narodu ki nima pogojev za surfanje in narodu, ki nima surferjev?
Glede pogojev, bi se še dalo razglabljati, vendar je surfanje v Sloveniji v porastu. Ustanovljeni so že 4 surfklubi, Surf zveza Slovenije kot članica OKS (olimpijskega komiteja Slovenije) in ISA (mednarodne organizacije surfanja). Upam si triditi, da se število Slovencev, ki so že stali na surf deski, ali to poiskušali doseči že bliža če ne presega številko 1000. Poleg tega, pa se znova in znova odkrivajo nove plaže kjer se ob ustreznem vetru naredijo valovi za surfanje tudi na Slovenski in Hrvaški obali.

Vedno več je Slovencev, ki se za valovi odpravlja tako v Francijo, Maroko, Kanarske Otoke, Indonezijo in na druge svetovno znane surf lokacije.

Lansko jesen je bilo v okviru Surf zveze slovenije organizirano že drugo državno prvenstvo v surfanju pod imenom Jugo Majstr.

Iz želje po nadaljnem in temeljitejšem razvoju surfanja je nastala raziskava o psihološki pripravi tekmovalcev v surfanju. Izvedena je bila na vzorcu profesionalnih surferjev iz Rip Curl pro temovanja v Franciji – Hossegor, Seignose, ki je trajalo od 18. 08. do 25.08 2007 in Anglet Airshow tekmovanja v Angletu dne 14 avgusta 2007. Poleg tega, so v raziskavo vključeni; en nekdanji tekmovalec iz Indonezije, tekmovalec bodyboardinga (bodyboarding: surfanju soroden šport, pri katerem športnik leži na posebni krajši deski in se poganja s plavutkami, da bi ujel val) in en neprofesionalni tekmovalec iz Slovenije.

Skupno je sodelovalo 36 tekmovalcev iz Francije, Južne Afrike, Brazilije, Avstralije, Indonezije, ZDA, Nemčije, Španije, Anglije, Portugalske, Izraela in Slovenije.

Raziskava je potekala od julija 2007 do marca 2008 v Franciji, Indoneziji in Maroku.

Vsi anketiranci so moškega spola. Najstarejši anketiranec je bil star 33 let, najmlajši pa 14 let. Povprečna starost anketirancev je bila 22,5 let.

In kaj menijo tekmovalci o psihološki pripravi v surfanju?

Večina anketirancev se s surfanjem ukvarja že več kot 10 let, živijo ob oceanu in imajo tako možnost vsakodnevnega ukvarjanja s surfanjem. Ker so tekmovalci vseskozi in v tolikšni meri v stiku z oceanom, ga tudi bolje poznajo in se zavedajo njegove veličine in moči ter vsega kar ti lahko nudi.

Ocean je potrebno spoštovati, česar se v večini vsi zavedajo. Iz raziskave je razvidno, da se vsi vsaj občasno poslužujejo določenih tehnik psihološke priprave, čeprav tega morda ne počnejo zavestno.

Zanimivo je tudi to, da za najpomembnejše karakteristike, ki jih mora imeti tekmovalec v surfanju navajajo zaupanje, osredotočenost in sigurnost vase, ki so vsekakor psihološkega značaja. Manj pomembnosti pripisujejo naprimer moči, ki je fizičnega značaja.

Morda to pomeni, da moč misli in mišljenja lahko prevladuje nad fizično močjo oziroma, da sama fizična, tehnična in taktična pripravljenost brez dobre psihološke priprave ne pelje do najboljših rezultatov.

Odgovori kažejo, da so surferji najbolj seznanjeni z dihalnimi tehnikam in vizualizacijo. Menim, da sta to najenostavnejši in najmočnejši tehniki, ki jih prav vsak človek uporablja tudi nezavedno. Dihanje je osnovna človekova potreba, vizualiziranje pa vsakdanji proces, ki ga vede ali nevede vseskozi izvajamo.

Tekmovalci so nekoliko manj seznanjeni s kompleksnejšimi tehnikami kot so meditacija in avtogeni trening, medtem ko s hipnozo oziroma avtohipnozo in biofeedback metodo sproščanja v večini niso seznanjeni.

V povprečju anketiranci smatrajo surfanje za nevaren šport. Renneker pa pravi, da je odstotek poškodb pri surfanju sorazmeren s tisitm pri ribolovu. (Renneker, M., Starr, K., Booth, G., (1993)) Pri pogostem surfanju in tekmovanju na najvišjem nivoju definitivno prihaja do poškodb. Rezultati raziskave to potrjujejo, saj je nobeden od tekmovalcev še ni odnesel brez poškodb. V večji meri gre za lažje poškodbe (odrgnine, ureznine, udarci…), če izvzamemo surfanje velikih valov kjer so surferji v neposredni življenjski nevarnosti.

Preden se surferji odpravijo v vodo se najlažje umirijo s pomočjo dihalnih tehnik (60%) in vizualizacij (53%). V velikem deležu si pomagajo tudi z zmerno fizično aktivnostjo (46%), kar je nekako logičo, saj se je pred katerokoli fizično aktivnostjo pametno ogreti z raznimi tekalnimi in razteznimi vajami. Tako svoje telo prebudimo in ga pripravimo, posledično pa smo v vodi tudi bolj učinkoviti in zmanjšamo tveganje za nastanek poškodb.

Dihalne tehnike in vizualizacije so najpogosteje uporabljene tehnike psihološke priprave pri surferjih. Tekmovalci jih uporabljajo tako preden gredo v vodo kot tudi v vodi. Z njihovo pomočjo premagujejo različne strahove, dosežejo željeno osredotočenje, izboljšujejo zbranost in si pomagajo pri učenju novih elementov surfanja.

Po Tušku (Tušak, M., Misja, R., Vičič, A. (2003)) predstavljajo dihalne tehnike najpogostejši način sproščanja napetosti. Vizualizacije pa so danes v športu najpogosteje uporabljena tehnika psihične priprave.

Največ časa surferji namenijo psihološki pripravi tik pred spanjem (med 2 in 10 minut), nekoliko manj, tik preden se odpravijo v vodo (2 do 5 minut) in najmanj v vodi (1-2 minuti). V vodi se razen kratkih vizualizacij in kakšnih dihalnih vaj, ostalih tehnik večinoma ne izvaja. S pomočjo dihalnih vaj in vizualizacij, lažje ostanemo zbrani in pozorni na dogajanje v vodi, lažje zberemo pogum za naslednji val, ali pa se umirimo in osredotočimo, ko smo ujeti znotraj seta prihajajočih valov. Na tak način preprečimo, da bi nas zagrabila panika, prišparamo z energijo in lažje dosežemo željeno.

Na kopnem, lahko tehnikam posvetimo nekoliko več časa. Lahko opazujemo valove in pogoje v vodi, si vizualiziramo svoj nastop v vodi, če nas je strah si lahko pomagamo s pomočjo dihalnih vaj, raztezanja, zavestnim samogovorom, pozitivnim strukturiranjem itd.

Zaradi motečih dejavnikov (hrup, ljudje, sonce…) pa je težje izvajati tehnike kot so avtogeni trening in meditacija. Slednji tehniki je najprimerneje izvajati v mirnem, prijetnem in udobnem okolju recimo pred spanjem, ko imamo na razpolago največ časa. Takrat si večina tekmovalcev vzame največ časa za uporabo ene izmed tehnik. Ta lahko služi umiritvi pred spanjem, pripravi za naslednji surferski podvig, vizualizaciji izvedbe določenih manevrov, boljši regeneraciji telesa, dobremu počutju, analizi tekočega dneva, preverjanju napredka pri osvajanju zastavljenih ciljev…

Anketiranci v večini verjamejo v moč misli in posledično tudi v moč psihološke priprave. Strinjajo se s trditvijo: » Kar lahko naredim v mislih, lahko tudi dejansko uresničim«, kar je zelo pomembno pri uporabi psihološke priprave, saj so tehnike kaj malo učinkovite, če vanje ne verjameš. Tako lahko psihološko pripravo uporabljajo v dobro svojega surfanja in tekmovalne kariere in pa tudi v najboljše svojega osebnega življenja.

Ko govorimo o psihološki pripravi, imajo mnogi v mislih zapletene in kompleksne tehnike, ki pravzaprav nikomur ne pomagajo. Dejstvo je, da določene tehnike psihološke priprave uporabljamo vsakodnevno in celo nevede! Naj si gre za vizualiziranje, pozitiven samogovor globoko dihanje ali poslušanje glasbe z namenom, da se umirimo, boljše počutimo ali opogumimo.

Vsak ima svojo metodo s katero si v stresnih situacijah pomaga, da ohrani mirno kri, premaga strah, se bolj samozavestno in boljše počuti.

Pa si poglejmo nekaj tehnik s katerimi si lahko pomagate do željenega počutja in ciljev:

POSTAVLJANJE CILJEV:
Pomembno je, da sledimo svojim željam in sanjam. Neka želja ti nebi bila dana, če nebi imel možnosti, da jo uresničiš. Pomembno je, da svoj cilj jasno definiraš, nejgovo realizacijo pa postaviš v ustrezno časovno obdobje. Ostani zvest zastavljenemu cilju in ohrani zaupanje in vero v to, da ga boš dosegel. Meril skoraj da ni. Potrebno pa je biti objektiven in realen.

Ko imaš zastavljene glavne cilje, si zastavi še podcilje, ki so vodila do »največjih« ciljev. Vseskozi usmerjaj (pozitivno) energijo v zastavljene cilje.

Neglede na to, če ti na koncu ne rata doseči željenega vedi, da je pomembna pot, ki si jo opravil v tem času v smeri svojih želja. Ko si z mislim in dušo na poti, si že na cilju, če si orientiran samo na končni cilj, sploh še nisi na poti. Cilj je pot!

Pomembno je ostati nenavezan na realizacijo svojih ciljev; biti srečen če jih dosežeš in eako srečen, če jih ne.

Navsezadnje so nam določene stvari v življenju namenjene, določene ne, določene pa ne še. Ostani potrpežljiv in verjami, da je vse kar se ti dogaja ali ne dogaja v tvoje najboljše dobro!

SAMOGOVOR:
Samogovor poteka vseskozi znotraj nas. Vsakodnevno se srečujemo z različnimi ljudmi in situacijami, ki si jih tako ali drugače interpretiramo v naših glavah. Za dobro počutje je potrebno, da v največji meri ozavestimo negativni samogovor, ga prekinemo in spremenimo v pozitivnega. Poznamo dve vrsti samogovora: Naravnega in Zavestnega. Naravni samogovor je največkrat spontan in največkrat negativno vsmerjen. Vzemimo za primer, da smo padli na težkem izpitu za katerega smo se dolgo in vneto pripravljali; naravni samogovor bi se velikokrat glasil nekako takole; »Joooj kako sem nesposoben, toliko se učim in potem padem, vse je brezveze, nikoli mi ne bo uspelo narediti tega izpita«. Take in podobne misli je potrebno v čimvečji meri zaznati in jih prekiniti, saj ne koristijo našemu dobremu počutju, dobri volji ali zdravju. Spremenimo jih lahko s pomočjo Zavestnega samogovora, ki pa problem obarva bolj pozitivno, npr: »Hmm, izpit sem sicer padel, ampak nič hudega, veliko že znam in gotovo mi bo naslednjič uspelo. Pogledal si bom kje sem naredil napake in jih popravil. Lahko grem tudi do profesorja in se z njim pogovorim o testu, ali pa prosim za pomoč kakega sošolca…Tudi kakšne boljše zapiske bi lahko poiskal…«

Gre za to, da izločimo negativne misli, s katerimi si škodujemo. Več negativne energije privablja še več negativne energije. Če se orientiramo v pozitivni smeri, bomo na tak način k sebi privlačili pozitivne ljudi in dogodke in tako lažje in hitreje prišli do željene rešitve.

RELAKSACIJSKE TEHNIKE:
Relaksacija pomeni sproščanje. Obstaja kopica različnih tehnik, s katerimi si lahko pomagamo k miselni in telesni sproščenosti. Najbolj znane so različne oblike dihalnih tehnik, meditacija, avtogeni trening, hipnoza…

Pomembno je, da se naučimo zaznavati kadar smo pod stresom in da se mu znamo tudi izogniti oziroma zmanjšati njegov vpliv. Pomaga lahko že nekaj globokih vdihov, saj je dihanje osnovni življenjsi proces in pomanjkanje kisika pomeni posledično tudi pomanjkanje energije in stres. K sprostitvi in pomiritvi pomaga tudi osredotočanje na cikel dihanja, osredotočenje na nek predmet, ki si ga natančneje predstavljamo v mislih (sveča, cvet, snežinka…). Pomagamo si lahko z avtosugestijami, vodenim sproščanjem ali avtogenim treningom za katerega so nam navoljo kasete in zgoščenke. Lahko pa se odpravimo k psihologu ali se učimo relaksacije s pomočjo Yoge, Tai Chi ja…

VIZUALIZACIJE:
Vizualizacije stalno potakajo v naših mislih. Pomenijo miselno predstavljanje.

Predstavljamo si lahko kako uspešno opravimo neko nalogo, uresničimo enega izmed ciljev in potek dogodkov, potek našega življenja. Pravzaprav si lahko predstavljamo čisto vse. Na ta način usmerjamo svojo energijo v željeno smer, kar posledično pomeni, da privlačimo dogodke ali ljudi, katere si vizualiziramo v svoja življenja. Pomembno je, da si čimbolj konkretno predstavljamo kar želimo doseči oziroma kar želimo, da se nam zgodi.

Predstavljamo si lahko na dva načina; Tako da si predstavljamo same sebe z vidika zunanjega opazovalca (kot da bi gledali sebe po televiziji), ali pa da si predstavljamo sebe, ko doživljamo dejansko izkušnjo neposredno iz svojega telesa.

Vse naše vizualizacije naj bodo pozitivno naravnane in usmerjene. Vedno si predstavljamo kako nam nekaj uspeva in ratuje.

Vizualizacije delujejo po principu, da če si nekaj v mislih lahko predstavljamo, to lahko dejansko tudi uresničimo, medtem ko, če si nečesa ne moremo predstavljati niti v mislih je manj verjetno, da bomo to lahko dejansko realizirali.

Pri motoričnem učenju, delujejo vizualizacije tako, da si z njihovo pomočjo lahko očistimo, priredimo in spremenimo naše motorične sheme, v katerih so zapisi našega (»dobro ali slabo«) naučenega gibanja. Na tak način lahko po predhodnem vizualiziranju, gib lažje in pravilneje izvedemo v dejanski situaciji.

Tudi vizualizacija kot ostale tehnike zahtevajo nekaj časa in treninga preden dejansko opazimo in začutimo njihov učinek. Priporočena je vsakodnevna vadba, ki jo lahko izvedemo pred spanjem ali zjutraj preden vstanemo ali pa kar vsakokrat ko smo pod stresom in v kakšni neljubi situaciji. Ni potrebno, da je vadba dolgotrajna, nekaj minut dnevno lahko zadostuje. Pomembno je to, da v tehnike zaupamo in da se pri tem zabavamo in vanje vživimo.

Ljudje smo čarobna bitja, ki so najmočneje povezana na energijski ravni. Naša komunikacija poteka večinoma na globljih nivojih kot so le besede. Slednje znašajo le 10% celotne komunikacije. Med drugim verjamem, da komuniciramo tudi z vesoljem in naravo. Vseskozi oddajamo pozitivne ali negativne misli, občutke, energije, impulze, ki se nam tako ali drugače vračajo. S pomočjo psihološke prirpave lahko dosežemo to, da so te misli in občutki pozitivni, prijetni, topli in vzpodbudni. Strah lahko prepoznamo in ga pretvorimo v pogum, negativni samogovor lahko pretvorimo v pozitivnega, jezo v sprejemanje…

Vse to se nam nato vrača v vseh mogočih oblikah ljubezni, sreče, dobrega telsnega in psihičnega počutja in uspeha tako znotraj športa kot kateregakoli drugega življenjskega področja.

Javor Škerlj-Vogelnik


Posted

in

by

Tags:

Comments

Leave a Reply