Poker

Arhivski članek (2002-05; st 50)

Prijatelji, komplet kart in tiha soba. Obstaja ogromno različic pokra, glavna značilnost vseh pa je, da lahko zmaga najslabša kombinacija kart, če jo uspemo predstaviti kot najboljšo.
 
Zanimiv primer je igra, ki se je zapisala v zgodovino. Henry Clay in Daniel Webster, sta se v začetku 19. stoletja pomerila v igri pokra. Igrala sta s petimi kartami, eno menjavo. Clay je menjal eno karto. Webster nobene. Drug drugemu sta višala stave, dokler ni vsak vložil po 2000 dolarjev. Takrat Clay ni več višal, izenačil je Websterjevo stavo. V tem trenutku, se je Webster začel krohotati, na mizo je odvrgel karte in povedal, da ima le par dvojk. Tudi Clay se je zasmejal:”Denar je tvoj, imam samo asa”.

V začetku 19. stoletja, je 2000 dolarjev predstavljalo pravo bogastvo. Verjetno je vsak od njiju pri nasprotniku našel znak blefiranja – sprememba v glasu, sunkovita poteza, obotavljanje z žetoni, zato je logično sklepal, da je bila menjava zavajujoča. Oba, Clay in Webster, sta bila neustrašna hazarderja, začutila sta šibkost nasprotnika in šla do konca. Najbolj zanimiv profesionalni igralec, pa se mi zdi Jack Straus, ki je zmagal na največjem turnirju leta 1982, umrl pa šest let kasneje, med maratonsko dolgo igro, visokih stav v Los Angelesu. Bil je duhovit, prijazen človek, ki je bil pripravljen staviti na vse. Nekoč je stavil 100.000 dolarjev na izid srednješolske košarkaške tekme. Pri pokru je bil neustrašen, trdil je, da ni užitka v zagotovljeni zmagi. Govoril je, da je pripravljen igrati z vsakomur, za vsako vsoto – ko imajo za sto, dvesto tisoč dolarjev žetonov pred sabo, so vsi enaki.

Svoj talent za karte, je odkril v srednji šoli. Pri šestnajstih, je pri pokru priigral avto, ki mu ga je poraženec pripeljal na dom, ker Straus še ni znal voziti. ”Vse je tekmovanje. Različni Ijudje se bojijo različnih stvari. Mene je strah ponižanja. Če izgubim, mi je vseeno za denar, sovražim ponižanje.”Kot vsi vrhunski igralci, ni spoštoval denarja le kot orodje, s katerim je lahko igral poker”. Če je denar tvoj bog, lahko pozabiš na no-limit poker. Ta zeleni papir lahko čez pet let nima vrednosti, v tem trenutku pa ga lahko unovčim za zabavo. Če bi hoteli, da denar obdržiš, bi ga naredili z ročaji”. Bil je tudi mojster pripovedovanja zgodb, predvsem o sebi, ki so velikokrat opisovale njegov odnos do denarja. Nekoč je pripovedoval, da je bil pozvan na sodišče, domnevno je državi dolgoval 300.000 dolarjev. Na proces je prišel prezgodaj, zato je s svojim odvetnikom sedel v zadnjem delu dvorane. Takrat je bil brez prebite pare in je vedel, da dolga ne bo mogel vrniti. Poslušal je primer moža, katerega dolg je znašal 35.000 dolarjev. Neznanec je sodnika prepričeval in prosil za večletno odplačevanje, da bi obdržal streho nad glavo in svojim otrokom lahko ohranil dom. Ko je Straus to slišal, se mu je neznanec zasmilil. Vstal je in iz ozadja dvorane naročil sodniku, naj neznančev dolg prišteje na njegov račun.

Straus je bil znan po svojih astronomskih stavah, bolj kot na turnirjih, pa je bil nevaren v krajših igrah pokra. Želel je izkoristiti vsak dan, svoje življenje pa preživeti čimbolj aktivno. ”Bolje en dan kot lev, kot sto let kot jagnje”. S to mislijo se verjetno strinjajo vsi veliki igralci pokra, saj poveličuje pogum, poznavanje sebe in drugih ter drugačnost. To pa so večinoma tudi karakteristike profesionalnih igralcev te znanosti, imenovane poker.

Grega Zavasnik