mitja okorn

o režiserju

Mitja Okorn je režiser z drugačnim pristopom; ima odličen smisel za humor, kot tudi znatno nagnjenost k predrznosti, ki označuje njegovo delo. Njegova domišljija v režiranju podre vsako mejo, ga ne omejuje z že videnimi prizori, še več – njegove ideje presegajo mejo mogočega in v njegovih filmih lahko vedno najdemo nekaj svežega, norega in edinstvenega. Zase pravi: »Zelo sem vesel, ker vem kaj mi je všeč in kaj želim početi v življenju – ustvarjati filme, govoriti zgodbe ter pisati in snemati moje sanje. Režiranje je zame popolna droga – ne potrebujem ničesar drugega, včasih še hrane ne.«

Mitja Okorn je širši javnosti poznan predvsem kot režiser, koscenarist in koproducent filma Tu pa tam, s katerim je pred tremi leti bliskovito začel svoj ustvarjalni pohod in si zanj prislužil nagrado Zlata rola. Tu pa tam je bil najbolj gledan film leta 2005 v Sloveniji, udeležil pa se je tudi mednarodnih filmskih festivalov v Sunderlandu, Torunu, Bradfordu, Pecsu in Dundeeju. Okorn je pred filmom Tu pa tam posnel dva dokumentarna filma o skejtanju Not sponsored in Not sponsored 2. Velja tudi kot eden izmed najboljših režiserjev videospotov v Sloveniji. Med njegova dela spadajo videospoti naslednjih izvajalcev/skupin: Los Ventilos, Backstage, Select, Kosta, Kocka, Bohem, Elvis Jackson, C.R.A.S.H, Alya, Sasha, Omar, Dan D, Nina Osenar, Tamoto in Jah Waggie.

Okornov kratki film Be Flexible je dobil nagrado za najboljši kratki film na Filmskem festivalu Motovun na Hrvaškem. Bil je nominiran tudi na Mednarodnem filmskem festivalu kratkih filmov SNIFF v Sloveniji.

Mladi režiser je bil leta 2004 povabljen tudi na Berlinale Talent Campus v Berlin, leta 2007 pa se je uvrstil med deset evropskih nominirancev za nagrado IYSEY – Young Film Entrepreneur 2007 (mladi filmski podjetnik 2007), ki jo podeljuje British Council. Septembra je tako preživel štirinajst dni v Londonu in Walesu, kjer se je predstavil strokovni žiriji, v kateri so sedeli svetovno zelo cenjeni filmski ustvarjalci in podjetniki, kot sta tudi Duncan Kenworthy (produciral je Štiri poroke in pogreb, Notting Hill in Pravzaprav ljubezen) in Chris Auty (kot producent je sodeloval pri filmu Prah Mančevskega, Bertoluccijevih filmih Mali Buda in Plešem sama ter pri filmih Michaela Winterbottoma in Stephena Frya). Kenworthy je za Okorna zapisal, da je bil navdušen nad njegovo nalezljivo energijo in zagonom. »Brez dvoma neverjetno zmožen in podjetniški v sposobnosti, da stvari uresniči, se je Mitja v zelo kratkem času uveljavil kot eden vodilnih slovenskih režiserjev. V njegovem pristopu »To lahko storim – Sledite mi« je čutiti veliko plemenitosti, kar povečuje ustvarjanje resničnih priložnosti za druge mlade slovenske režiserje. Žirija verjame, da ima Mitja talent in osebnost za mednarodni uspeh,« je še zapisal Kenworthy. Okorn se je v desetdnevnem bivanju na Otoku srečal z mnogimi ljudmi z najpomembnejših britanskih filmskih institucij in podjetij (med drugim iz produkcijske hiše RSA, katere lastnik je Ridley Scott, distribucijske hiše The Works, snemalnih studijev Pinewood…).

Jeseni 2007 ga je poljska komercialna televizijska postaja TVN povabila k sodelovanju pri nadaljevanki 39 in pol, kjer je soustvaril scenarij in režiral prvo sezono serije. Nadaljevanka je imela izredno gledanost – gledalo jo je kar 30 odstotkov poljskih gledalcev, to je 4,5 milijonov Poljakov. Kot gledalci so bili tudi producenti nadaljevanke nad njegovim delom navdušeni, zato so mu že ponudili režijo 2. sezone serije.

Mitja Okorn je režiser z drugačnim pristopom; ima odličen smisel za humor, kot tudi znatno nagnjenost k predrznosti, ki označuje njegovo delo. Njegova domišljija v režiranju podre vsako mejo, ga ne omejuje z že videnimi prizori, še več – njegove ideje presegajo mejo mogočega in v njegovih filmih lahko vedno najdemo nekaj svežega, norega in edinstvenega. Zase pravi: »Zelo sem vesel, ker vem kaj mi je všeč in kaj želim početi v življenju – ustvarjati filme, govoriti zgodbe ter pisati in snemati moje sanje. Režiranje je zame popolna droga – ne potrebujem ničesar drugega, včasih še hrane ne.«