Intervju: MC Flasher

Kako bi opisal delo MCja
MC ali “Master of Ceremony” je dokaj širok pojem, ki ga vsak interpretira po svoje. Lahko pomeni slavnostnega govornika, voditelja TV oddaje ali pa nekoga, ki recitira rime. V mojem primeru delo poteka na vec ravneh. Ena je vodenje vecera z izvajanjem vnaprej dolocenega protokola, ki ga spremeni v ceremonijo, dogodek z značajem. Druga raven je glasbeno-zvocna, ki v mojem primeru temelji na vokalni projekciji zgodb in tem v vecer. Le-ta mora biti popolnoma sinhrona z zvocnim ambientom in narejena z obcutkom, saj le tako doseze svoj celoten efekt, hkrati pa obstaja zelo tanka linija med efektivno vokalno projekcijo zgodbe v zvocni ambient in prekomernim »nabijanjem«. Tretja raven je bolj metafizicna, kjer je MC energetski konduktor med DJ-jem, okoljem in publiko. Ustvarja preklop in povezavo med vec razlicnimi ravnmi zavedanja in dozivljanja dogodka. MC je vmesni clen, ki omogoca, da se za dozivetje dolocenih faz dogajanja potrebuje manj naprezanja, napora in energije, kot bi bila sicer potrebna. Kakor je Deus Ex Machina v anticnem grskem teatru povezoval obiskovalce z zgodbo na odru, tako Vox Ex Machina postane glas iz stroja, ki obiskovalce poveze z dogajanjem na osebni ravni v Commedii Dell’Arte 21. stoletja.

Ali je študij v Kanadi močno vplival na tvoj osebni način nastopanja?
Vplivi so definitivno bili, vendar bolj kot na sam nacin nastopanja v osnovi, so vplivali na tehniko in “kristalizacijo” dolocenih konceptov. Nekateri segmenti mojega performansa so bili pred studijem morda bolj nakazani, skozi dodatno izobrazevanje pa so postali bolj jasni in artikulirani. Najbolj viden rezultat studija pa je bila verjetno organizacija Final Flash, ki je poleg festivala v Sloveniji takrat izvajala se projekte v Izraelu, Veliki Britaniji, Kanadi in Juzni Afriki. Znotraj Final Flash-a so projekte vodili in izvajali prav ljudje (po vecini studentje), ki sem jih spoznal preko povezav pridobljenih s studijem v Kanadi.

Katera je bila prelomna točka v tvoji profesionalni karieri
Definitivno Final Flash. Projekt, ki se je iz ene prireditve razvil v mednarodno organizacijo in ustvaril mrezo za medsebojno povezovanje ustvarjalnih mladih ljudi iz stevilnih drzav in kultur. Ce se ne motim, smo bili ena redkih organizacij s sedezem v Sloveniji, ki je imela fransizne operacije na stirih celinah hkrati. Samo za primer odmevnosti – pred casom sem bil na dodatnem izobrazevanju v Izraelu, kjer sem skoraj v vsakem mestu srecal koga, ki je bil tako ali drugace povezan s projektom Final Flash (ali so sodelovali sami, ali pa njihovi prijatelji, sorodniki…). Tako so me povsod izredno lepo sprejeli in predstavili kulturno in klubsko sceno, pa tudi izredno zanimive evente sredi puscave.

Kakšen je odnos med tvojo profesionalno kariero in projekti, ki si jih do sedaj izpeljal
Projekti pridejo in grejo, izkusnje ostanejo. Izkusnje in volja do dela pa so temelj vsakega nadaljnega razvoja profesionalne kariere. Trenutno delam za najvecjo spansko-italijansko TV mrezo v Kanadi, kjer sem pristal predvsem zaradi izkusenj, pa tudi povezav pridobljenih skozi prejsnje projekte.

Kaj pripravljaš v bližni prihodnosti?
Na glasbenem podrocju je v pripravi projekt Neon Vision, kjer sodelujeva s kanadskim producentom Aaronom Cunningham-om, na lokalni sceni bolj znanem kot DJ Drumatix Six, ki je tudi sam v elektronsko sceno »priplaval« iz punk in industrial vod. Kaj vec trenutno ne morem povedati, bo pa stvar verjetno toliko bolj zanimivo slisati oz. videti, ko oz. ce nam uspe »prodreti« tudi v Evropo – takrat bo Slovenija definitivno na seznamu drzav kjer bo projekt predstavljen.

Ali bomo še kdaj doživeli Final Flash v Ambasadi Gavioli?
Final Flash je bil izredno entuziasticen projekt, ki je potekal pod vodstvom studentov iz razlicnih drzav s ciljem ustvarjanja fonda za stipendiranje studijskih nacrtov. Na zacetku je slo samo za mojo solnino, ko pa se je festival razsiril, pa je stvar postala pravzaprav fundacija za stipendiranje sodelujocih v projektu, ki je deloval po principih gledaliske produkcije. Vsi sodelujoci smo namrec vlagali lastna sredstva, ogromno dela, jemali kredite, da se je lahko projekt izpeljal,… s tem da do konca nihce ni vedel, ali se bo stvar res izplacala ali ne. Vzpostavljena je bila virtualna organizacija, kjer se je vodilo projekte na razdaljo – nekdo je bil v Kanadi, nekdo v Sloveniji, nekdo v Izraelu, nekdo v Nemciji in od tam vodil svoj sektor operacij. 5 od 7-ih mesecev smo celoten projekt organizirali preko internetnih povezav ob pomoci stevilnih sodelavcev, prijateljev in znancev na terenu.

Taksna organizacija za svoj obstoj in izvedbo potrebuje ali izredno zagnanost in neskoncen entuziazem vseh vpletenih ali pa zelo konkretno korporativno sponzorstvo. Ceprav so svojo naklonjenost in podporo projektu izkazale organizacije kot so Sven Vath-ov Cocoon, MTV Europe, Univerza York, pa tudi izraelsko ministrstvo za kulturo in izobrazevanje, pa v Sloveniji v letih, ko je Final Flash potekal, resnejsega korporativnega partnerja/sponzorja nismo dobili. Med tem smo vsi sodelujoci diplomirali, tako, da je bil prvotni cilj Final Flash-a pravzaprav dosezen, vsi prej vpleteni v projekt pa se sedaj vecinoma trudijo pri svoji karieri in druzini, tako da bi tezko posvetili nekaj mesecev letno projektu, kjer poslovni model temelji predvsem na entuziazmu. Vendar, nikoli ne reci nikoli – morda pa se kdaj v prihodnosti najde konkreten partner, ki bi bil sposoben sodelovanja v taksnem projektu.

Projekt Support your local DJ?
Support Your Local DJ je bil direktno vezan na Final Flash, entuziazem sodelujocih (predvsem bi izpostavil partnerje Psilon Empire) in mrezo, ki jo je imela FFA vzpostavljeno po razlicnih drzavah. Za SYLD velja isto kot za Final Flash – v primeru, da se kdaj v prihodnosti najde partner, ki bi bil sposoben izpeljati FF, se bo izpeljal tudi SYLD.

Kako težko je živeti kot umetnik?
Definitivno to ni lahko zivljenje. Sam sem se po nekaj letih studija dramskih umetnosti preusmeril v program, ki je bil uravnotezen z marketinskimi in poslovnimi predmeti, kar mi je prislo kmalu zelo prav. Ko vidim nekdanje sosolce iz igralske akademije, ki so ostali v tem poklicu in spadajo med elito najbolj treniranih igralcev v Kanadi, pa jih vecina dela po restavracijah kot natakarji, vmes pa hodijo na avdicije ali pa se tako prezivljajo, medtem ko poskusajo izpeljati kaksno lastno produkcijo. Vsake toliko komu na podlagi trdega dela in srecnih okoliscin uspe “veliki met”, moramo pa vedeti, da je to zelo projektno usmerjeno delo, kjer nihce nima redne zaposlitve ampak zivi od projekta do projekta.

Kaj te je najbolj navdušilo pri študiju v Kanadi
Multikulturnost. Toronto je najbolj multikulturno mesto na svetu. Srecas vse rase, vere, narodnosti in tukaj zivijo v strpnem sozitju, kar je super! Ravno ta moznost direktnega dostopa do katerekoli kulture ob kateremkoli casu je dejavnik, ki daje poseben car temu sicer na splosno relativno konzervativnemu mestu.

Za konec, kaj bi rekel o elektronski sceni v Sloveniji, glede na to, da te nekaj časa ni bilo tukaj
V Sloveniji nisem bil ze tri leta, tako da iz taksne casovno-prostorske distance tezko ocenjujem, kar se pravzaprav tam dogaja (zivim namrec v Torontu). Letos imam po treh letih ponovno nastop v Sloveniji (ECO Festival) in takrat bom lahko povedal kaj vec o tovrstnih vtisih.

MC ali “Master of Ceremony” je dokaj širok pojem, ki ga vsak interpretira po svoje. Lahko pomeni slavnostnega govornika, voditelja TV oddaje ali pa nekoga, ki recitira rime. V mojem primeru delo poteka na več ravneh. Ena je vodenje večera z izvajanjem vnaprej določenega protokola, ki ga spremeni v ceremonijo, dogodek z značajem. Druga raven je glasbeno-zvočna, ki v mojem primeru temelji na vokalni projekciji zgodb in tem v večer.