HEROIN

Arhivski članek (2000-04; št. revije adrenalin:27)

Koliko zasvojenih s trdimi drogami imamo v Sloveniji, ne ve nihče. O tem zvečine lahko samo ugibam. Po trditvah vladnih služb je natančno število odvisnikov nadvse težko ugotoviti ali izračunati, mogoče ga je le posredno ocenili. Če upoštevamo razmere v drugih evropskih državah, naj bi pri nas bilo pet do deset tisoč zasvojenih s heroinom. Sprva jih je bilo največ na Primorskem in predvsem v večjih mestih, sedaj pa se je uživanje "horsa" razmahnilo po vsej državi. Slovenija je prepredena s tihotapskimi potmi, kakršna je tudi balkanska.

Armada odvisnikov nenehno narašča, njihova starostna meja pa se spušča. Trde droge, zlasti heroin in v zadnjem času tudi kokain, so prestopile pragove osnovnih šol in se širijo na podeželje. Menda je zaslediti že desetletne džankije, vendar uradni viri pravijo, da gre za izjeme ali celo za pretiravanje, saj naj bi mladi začeli eksperimentirati s heroinom pri štirinajstih letih. Toda mnogi si pred tem še vedno zatiskajo oči! Čeprav vladni uslužbenci trdijo, da se je zdravstveno stanje zasvojencev zaradi dostopnosti javnega zdravstva v zadnjih letih občutno izboljšalo, se zdi, da ostaja skoraj popolna neznanka. Kaj šele, da bi podrobneje vedeli, koliko jih je okuženih z virusom HIV, hepatitisom in sifilisom. Zanesljivi podatki, ki bi bili podlaga za ustrezno preventivo in ukrepanje, so silno redki!

Ker džankiji živijo samo za drogo, totalno zanemarijo skrb za svoje zdravje. Nič jih ne briga, kaj bodo jedli, zato so običajno slabo prehranjeni in shujšani, veliko časa prebijejo na prostem, zunaj stanovanj. Poškodbam ven, zateklinam, rdečinam, modricam, krvnim strdkom, vnetjem in ognojkom, ki nastanejo zaradi slabo vbrizgane droge, z večkrat uporabljeno iglo, navadno ne posvečajo pozornosti.

Številu uživalcev trdih drog v Evropi presega dva milijona in se še dviguje. Okoli 40 odstotkov primerov AIDS-a je posledica vbrizgavanja drog, predvsem uporabe nečistega pribora. Tudi v Sloveniji delež okuženih z virusom HIV stalno narasča, vendar je v primerjavi z državami Evropske unije še zmeraj nizek. Lani je bilo na republiškem inštitutu za varovanje zdravja prijavljenih devet primerov AIDS-a, od tega se je en moški okužil pri injiciranju nedovoljenih drog. Priznavajo, da je pri nas gotovo več Ijudi okuženih z virusom HIV, kot kažejo uradne statistike. To je samo vrh ledene gore, črno polje še naprej ostaja neraziskano! V prihodnje je pričakovati naglo širjenje epidemije med intravenoznimi uživalci drog in njihovimi spolnimi partnerji.

V Ijubljanskem centru za preprečevanje in zdravIjenje zasvojenosti, testirajo vsakega odvisnika, ki je sprejet v vzdrževalni metadonski program. S heptitisom B jih je okuženih le okoli pet odstotkov, s hepatitisom C pa kar slabih trideset odstotkov. Vendar njihov delež postopoma upada in je veliko nižji kot med udeleženci metadonskih programov v drugih evropskih državah, kjer znaša vsaj šestdeset odstotkov. Tolikšen je bil pri nas leta 1993, ko je bil uveden metadonski program. Odvisniki, ki v njem
sodelujejo, so pod zdravniškim nadzorom. Temu se pogosto izmaknejo zasvojenci z ulice, ki niso vključeni v terapevtske skupnosti in programe doma ali v tujini.

Sifilis, ki je nekdaj zahteval celo smrtne žrtve, je danes ozdravljiv z antibiotiki. Pretežno se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi (oralni in analni seks nista izvzeta!), lahko tudi s krvjo skozi drobne rane ali odrgnine na koži ali sluznici. Pri hepatitisu, kroničnem vnetju jeter, je zdravljenje manj učinkovito. Proti hepatitisu B se je možno cepiti. Prenaša se predvsem s spolnimi stiki, lahko tudi s telesnimi izločki ali okuženo krvjo (če ima najmanj eden od fiksarjev, ki so uporabili skupen pribor za vbrizgavanje, v krvi virus!). Hepatitis C se prenaša s krvjo in njenimi preparati. Je hitro nalezljiv, veliko bolj od virusa HIV. Manjša je vetjetnost, da se bomo okužili z virusom HIV, kot s hepatitisom C. Prvi je precej občutljiv na zunanje pogoje in v njih težje preživi, drugi pa je izredno odporen. Bolezenski znaki pri hepatitisu C so neznačilni in skromni (slabo počutje, utrujenost in porumenela koža), zato se oboleli največkrat ne zavedajo okužbe. Če zasvojencev s trdimi drogami ne bi testirali, bolezni verjetno sploh ne bi odkrili! Pri dvajsetih odstotkih kroničnih bolnikov s hepatitisom C se v desetih letih razvije ciroza jeter ali celo rak.

Nevarne okužbe je mogoče preprečiti edinole tako, da odvisniki vedno uporabljalo čist pribor za vbrizgavanje in ga ne izmenjujejo z nikomer. To ne velja zgolj za igle, ki naj bodo vsakokrat nove, ampak tudi za žlice, skodelice in filtre. Dokazano je, da se okužba Iahko prenese že, če več uživalcev vzame drogo z iste žlice, čeprav je samo eden med njimi okužen! Ko ni na voljo sterilne vode, naj bo
vsaj prekuhana. Kljub temu, poznavalci vedo povedati, da si 70 odstotkov odvisnikov pri nas občasno še zmeraj sposoja pribor. Najhuje je, kadar si ga džankiji podajajo eden za drugim. Zato bi na terenu potrebovali več središč za brezplačno razdeljevanje igel.

Tvegano utegne biti celo snifanje, kadar uporabimo isti pribor, kot nekdo, ki ima ranjeno, načeto ali razžrto nosno sluznico. Ta pri snifarjih nikakor ni redkost! Kar zadeva možnost okužbe, je najbolj varno kajenje heroina, ki se bojda uveljavlja zlasti v zadnjem obdobju. Popularna je postala mešanica heroina in cracka, ki se jo kadi z vodnimi pipami, medtem ko je speedball, mešanica kokaina in : heroina, namenjen fiksanju.

Lani je v Sloveniji zaradi zastrupitve s prepovedanimi drogami, zvečine s heroinom, umrlo 19 ljudi. Žrtve iz leta v leto naraščajo. Smrt pogosto nastopi zaradi hkratnega konzumiranja več drog, zlasti heroina in alkohola. Pomembna je tudi kakovost zaužite droge, saj so ji lahko dodane zelo strupene primesi, posebej pri ulični prodaji. Čim daljša je veriga preprodajalcev, tem nižji je praviloma delež heroina. Uživalci nikoli ne morejo povsem presoditi, koliko droge so dejansko kupili, in preveriti,
kakšna je njena čistost. Presenetljivo čista substanca zaradi predoziranja lahko povzroči smrt. Kadar uživalec , izgublja zavest in ga ni možno zbuditi, bruha, lovi sapo in ga zvijajo krči, je treba brez oklevanja poklicati nujno medicinsko pomoč!

Društvo Stigma iz Ljubljane deli zasvojencem čiste igle – in jih zamenjuje za rabljene, nudi pomoč, informacije in nasvete. Upati je, da bosta nadaljevanje takih programov za zmanjševanje škode (harm reduction) in obljubljena poskusna namestitev iglomata v Ljubljani zares prispevala k zajezitvi nalezljivih bolezni zaradi zadevanja s trdimi drogami. Milimetrska brizga z iglo v lekarni zdaj stane 25 tolarjev.

Tanja Gerkšič

Tanja Gerkšič