Empatogena Ekstaza

Arhivski članek (2001-12; št. revije adrenalin:4)

Kaj je ekstazi? Prav gotovo je to izraz, ki se zadnje čase pogosto uporablja v vseh mogočih kontekstih. Sam izraz ima prav gotovo veliko simbolno vrednost, saj njegova omemba povrzoči pri Ijudeh veliko različnih asociacij. Nekateri pomislijo na tabletke, drugi spet na raverje, tretji na možnost smrti, četrtim pridejo na misel različni logoti na tabletki.

Sam izraz se je v začetku uporabljal kot tržno ime tabletk substance, imenovane MDMA (metilendioksimetamfetamin), vendar so se ščasoma znašle v tabletkah še druge spojine, ime pa je ostalo. Kljub vsemu naj bi bil MDMA, še vedno ena od najbolj željenih substanc v tabletki. Ker za pojmom ekstazi lahko stoji cela vrsta različnih kemičnih spojin, izraza ekstazi ne gre enačiti z izrazom MDMA.

Zgodovina
Prvič so MDMA sintetizirali na koncu 19. stoletja, patentiran je bil nekje v letih 1912, 1914. Patentiralo ga je farmacevtsko podjetje Merck in sicer kot sredstvo za hujšanje. Ugotovili so, da k sredstvu za hujšanje nekako ne spada močna psihoaktivna komponenta, zato je bilo nadaljnje testiranje opuščeno, sam MDMA pa pozabljen do 60. let 20. stoletja, ko je ameriški biokemik Aleksander Shulgin substanco ponovno sintetiziral. Za razliko od Ijudi pri Mercku, se je Shulgin zelo navdušil prav nad psihoaktivno komponento MDMA. Videl je veliko možnosti njene terapevtske uporabe, zato je subtanco takoj posredoval svojim kolegom v terapevtskih krogih, kjer je kot orodje postala zelo priljubljena. Istočasno je rasla tudi njena popularnost, v neterapevtske namene, čemur je sledila prepoved leta 1985. Vendar stvar še zdaleč ni bila pozabljena, kot odgovor na prepoved so se v tabletkah pod tržnim imenom ekstazi začeli pojavljati tudi različni analogi kot so MDEA, MBDB. Velik skok v popularnosti, pa je prav gotovo prišel premosorazmerno z naraščajočo popularnostjo rave gibanja.

Učinki
Učinke lahko v grobem delimo na fiziološke in psihične. Med najpogostejše fiziološke lahko štejemo pospešen srčni utrip, suha usta in grlo, pospešeno znojenje, razširjene zenice ter dvig krvnega pritiska, mišične krče in napetost čeljustnih mišic. Kar se tiče psihičnih učinkov, je ekstazi težko uvrstiti. Nekateri ga obravnavajo kot stimulant, drugi spet kot halucinogen, medtem ko so tretji zanj "izumili" posebno kategorijo, imenovano "enteogeni". Sem naj bi spadale substance, ki omogočajo, da bi človek lažje stopil v stik s svojim notranjim jazom (selfom ali sebstvom). Kot najpogostejši psihični učinki se večinoma štejejo zmanjšanje občutka utrujenosti, lakote, povečan občutek družabnosti, občutek empatičnosti, povečana odprtost in zgovornost, globlje doživljanje glasbe, spremenjeno vidno zaznavanje, povečano zavedanje čustev, evforija. Vendar pa je "E doživetje" precej odvisno od dveh komponent, SET-a (notranja naravnanost posameznika v času zaužitja) ter SETTING-a (socialno, pa tudi fizično okolje v času uporabe). Za psihične učinke naj bi bilo odgovorno predvsem povečanje izločanja dveh nevrotransmiterskih substanc, serotonina in dopamina. Slikovit pregled tega procesa je možen na internet naslovu: www.dancesafe.org/slideshow,kjer je celotna stvar zelo nazorno obrazložena.

Posledice
Ker nobena stvar ni samo dobra, ima jemanje ekstazija lahko tudi kar precej hude posledice. Kot prvo, naj omenim dejstvo, da se nikoli ne ve, kaj je v tabletki. Strihnina v tabletkah skoraj 99% ni. Enkrat so bile v eni sami tabletki najdene sledi strihnina, vendar se je izkazalo, da je bil strihnin dodan tabletki naknadno, ker si je nekdo hotel privoščiti enega od centerov za testiranje na Nizozemskem. Mediji so seveda pograbili novico o strihninu in ne o šali. Kljub vsemu se lahko v tabletki znajde precej drugih substanc, od zaželenega MDMA, vse od kofeina, efedrina, do raznoraznih MD analogov, in nevarnejših, kot so PMA, DXM ter ketamin. Potem so tu kratkoročne nevarnosti, ki izvirajo bodisi iz neprimernega okolja v kombinaciji s substanco, ali pa tudi kot posledica substance same. Sem lahko prištejemo vse od vročinskega udara, dehidracije, možganskega edema, odpovedi ledvic do možganske kapi in odpovedi jeter. Dolgotrajne posledice nastopijo predvsem zaradi preveč in prepogostega jemanja. Sem lahko prištejemo izčrpanost, mišične bolečine, motnje spanja, brezvoljnost, paranoično doživljanje sveta, potrtost, anksioznost, zmedenost, napade panike, nespečnost, psihotične epizode in ‘flashbacke’.

Manj tvegano jemanje
Jasno je, da je najbolj varna uporaba ekstazija neuporaba, ampak če se posameznik že odloči za uporabo nečesa, je zelo pomembno, da se drži določenih smernic. Letos poleti sta na slovenskih prireditvah elektronske glasbe (čeprav so za eno od njih trdili, da je dobrodelni rock koncert) ugasnili dve mladi življenji. Vzrok smrti je bil sicer pri obeh različen, v bistvu celo nasprotujoč. Prva smrt je nastopila kot posledica možganskega edema. Možganski edem je stanje, ki ga povzroči preveč vode, ki se nabere v izvencelični tekočini, kar vodi v to, da nabreknejo celice in tkiva, tudi možgansko tkivo in ker ima lobanja zgolj določeno prostornino… To stanje je v bistvu še zelo slabo raziskano. Ne ve se, ali ga povzroča preveč popite vode v kratkem času ali motnje v izločanju hormona, ki uravnava izločanje vode iz telesa. Ne ve se tudi, ali ga povzroča MDMA ali kakšna druga substanca, ki se znajde v ekstaziju. Druga smrt naj bi bila šolski primer vročinskega udara, ki nastopi zaradi okvare možganskega centra za uravnavanje telesne temperature. Glede na to, da sta to dve nasprotujoči si stanji, je za preprečitev prvega zelo pomembna nadomestitev natrija, izgubljenega s potenjem, za preprečitev drugega pa je zelo pomembno konstatno ohlajanje telesa. Zato naj bi se v obeh primerih priporočalo pitje izotoničnih napitkov (pol litra na uro), ki vsebujejo med 1,5 in 3,5g natrija na liter tekočine. Prav tako se odsvetuje kakršnokoli mešanje ekstazija s katerokoli drugo drogo. Ob kombinaciji z alkoholom se poveča nevarnost tako dehidracije kot tudi vročinskega udara, saj večina v tabletki ekstazija možnih substanc, kot tudi alkohol odvajajo vodo iz telesa. Za zmanjševanje dolgoročnih posledic pa je primarnega pomena predvsem jemanje redne pavze med zaužitji, saj se zaloge serotonina obnovijo šele po treh tednih, zaužitje več kot ene tabletke pa poveča možnost nevrotoksičnosti (MDMA naj bi bil toksičen pri 4mg/kg telesne teže; povprečna tabletka ekstazija naj bi vsebovala med 100 in 120mg MDMA). Predvsem pa je pomembno, da se, če se kdorkoli odloči vzeti karkoli, o tej stvari informira. Tako iz pripovedovanj osebnih izkušenj drugih, predvsem pa iz strokovnih informacij, ki so dostopne tako v knjigah kot tudi na internetu.

Zor, DrogArt team