Droge tako in drugače

Arhivski članek (2001-10; št. revije adrenalin:43)

Zadnje leta, so droge vedno bolj pogosto glavna tema takšnih in drugačnih pogovorov, tako v strokovnih krogih, kot tudi v širši javnosti. Ljudje umirajo po rave partijih. Urad za droge predstavlja svoj novi program državne politike do drog.  

Učitelji po osnovnih in srednjih šolah "strašijo" učence na tak in drugačen način, vedno več revij objavlja članke, kjer je prevladujoča tematika iz področja psihoaktivnosti. Zakaj bi Adrenalin bil izjema? Določene novice s tega področja, so se tu sicer pojavljale že prej, ta članek pa lahko štejemo kot uvod, v serijo člankov, ki bodo obravnavale tako posamezne droge z različnih vidikov, kot tudi druga, s to tematiko povezana področja.

Kaj droga biti?
Beseda droga predstavlja pri različnih posameznikih pogosto precej različne pomene. Strokovno ime za droge se glasi, psihoaktivna substanca (PAS), ki pa naj bi predstavljala snov, ki vnesena v telo, povzroča spremembe v zavesti in stanju duha. Precej obširna definicija, ki zajema še marsikaj drugega kot zgolj "standardne" droge, od marihuane naprej. Tudi v slovenski kulturi tako zelo priljubljeni alkohol. Vendar je ta slovencem najbolj priljubljena droga, velikokrat deležna precej različne obravnave, kot vse substance z liste prepovedanih PAS. Nekaj časa nazaj, mi je v roke prišlo vabilo na 90. rojstni dan nekega sorodnika. Na njem je so bile napisane tri različne pesmice, ki so govorile o vinu tipa: "Dobro vince piti, to me veseli…". Zanima me, kako bi starši odreagirali, če bi na vabilu za sinov rojstni dan našli zapisane verze: "Don’t bogart that joint my friend, pass it over to me…"

Vsaka kultura ima pač svojo drogo, ki jo je spremljala čez dolga leta razvoja. Tako, kot ima zahodna kultura alkohol, tako so imele nekatere vzhodne kulture marihuano in druge kanabinoide, južnoameriški Indijanci liste koke, Kitajci opij, večina Indijanskih plemen na splošno, je pri svojih verskih obredih uporabljala različne halucinogene rastline…

V vsakodnevni rabi, je tudi veliko drugih dovoljenih PAS, od nikotina, kave, različnih zdravil; predstavljajte si, kako bi vas uživalci le-teh pogledali, če bi njihovo početje označili za drogiranje.
Definicija PAS navaja, da so vse PAS lahko predmet zlorabe, napačne rabe, psihične ali telesne odvisnosti. Če natančno preberemo ta stavek, lahko sklepamo, da funkcijo droge lahko prevzamejo tudi druge aktivnosti, od glasbe, hranjenja, iger na srečo, pa do drvenja z avtomobilom, interneta, športa… skratka več ali manj vse reči, ki lahko posamezniku prinašajo občutek ugodja.

Glavni problem?
Ob uporabi besede droga, je pri veliko Ijudeh prva asociacija slika shiranega narkomana, po celem telesu prekritega s sledmi ubodov. Tako sliko nekateri izobraževalni sistemi širom sveta velikokrat tudi namerno ustvarjajo, z namenom povzročanja zastraševanja. Vendar se tu velikokrat pozablja na besede kot so raba, zloraba, škodljiva raba, odvisnost, ki so velikokrat predmet različnih interpretacij in hkrati tvorijo tudi jedro problema. Najlepši primer je (zlo)raba besede zloraba. Saj je v veliko državah, kot tudi nekaterih mednarodnih organizacijah, vsaka raba prepovedanih PAS smatrana za zlorabo. Vendar kljub vsemu, enkratni kontakt s prepovedano drogo, ne pripelje do zgoraj opisane slike. Tu imata veliko opraviti še pojma, kot sta škodljiva raba in odvisnost. Kaj to sploh je?

Škodljiva raba!
Pojem škodljive rabe, bi lahko označili, kot primer uživanja drog, s katerim človek škoduje sebi, kot tudi okolici. Toda roko na srce; danes škodimo zdravju že s tem, da živimo. Slaba prehrana, onesnažen zrak, ozonska luknja, brezobzirni vozniki na cesti, terorizem …Vse to predstavljaja kar precejšnje dejavnike tveganja. Posameznik težko oz. ne more vplivati na to, kakšen zrak vdihava, lahko pa uporablja večji zaščitni faktor sončne kreme, prav tako se lahko (vsaj v zahodnem svetu) odloča, kaj bo jedel in kaj ne. Prav tako lahko tudi odloča, katere PAS bo vnesel v telo in v kakšni količini. Tveganje pri enkratnem zaužitju večine PAS, v mejah normale je dokaj majhno, v večini primerov, se problemi pojavijo šele pri dlje trajajoči, bolj pogosti rabi. Navkljub majhnem tveganju, je lahko uporaba nekaterih drog, tudi v mejah normale, smrtna že ob enekratnem zaužitju. Rabo nekateri delijo na več stopenj: na eksperimentalno, priložnostno, redno, težjo ter kaotično. Pri eksperimentalni ter občasni uporabi so tveganja sicer manjša, vendar višja stopnja uporabe – večji je riziko. Kaj pa žene človeka v vedno pogostejšo rabo?

Odvisnost
Veliko mnenj se kreše, kar se tiče definicije odvisnosti, tako laičnih kot strokovnih. Lahko bi jo definirali, kot ponavljanje nekega ugodje-prinašajočega vzorca, ki ob nezmožnosti zadovoljitve prinese neugodje. Ob natančnem premisleku, lahko vsak posameznik, pri sebi najde celo vrsto takih in drugačnih majhnih odvisnosti, s katerimi živimo: od raznoraznih jutranjih "ritualov", do treninga, dobro kosilo … , vendar te običajno ne predstavljajo kakšnih prevelikih težav. Prav tako pretirano velikih težav (običajno) ne prinese jutranja kava, pivo s prijatelji, joint pred spanjem, zaužitje (ene) tabletke ekstazije enkrat na dva meseca… Težava nastane, ko posameznik brez svojega jutranjega rituala ni zmožen funkcionirati cel dan, ko s treningom nadaljuje kljub temu, da mu bodo odpovedala kolena, da se nabaše s hrano in jo potem izbljuva, kot tudi, ko kljub povečanemu pritisku še naprej spije 2 litra kave na dan, vsak dan tekmuje v pivski vzdržljivosti, skadi 20 jointov vsak dan, poje 5 tabletk ekstazija vsak konec tedna… Težava nastane, ko zaradi zadovoljevanja neke določene potrebe trpi veliko drugih vidikov življenja, ko raba raba postane škodljiva tako posamezniku, kot tudi okolici. Različne PAS imajo sicer različno močne potenciale zasvojljivosti. Sama odvisnost je lahko tako fizična, ko substanca v telesu pripelje do fizičnih sprememb in postane nujno potrebna, kot tudi psihična, kjer je ves problem odvisnosti leži v posameznikovi psihi. Čeprav, večina Ijudi smatra fizično odvisnost za bolj težavno, več problemov kljub vsemu povzroča psihična. Zgolj fizično odvisnost, je v dostih primerih možno pozdraviti z detoksikacijo. Vendar fizična odvisnost nastopa v kombinaciji s psihično, s katero pa mora na koncu razčistiti vsak posameznik sam, če sploh hoče.

Kaj sledi?
Poleg zgoraj opisanih, sestavlja problematiko drog še mnogo drugih različnih dejavnikov; kulturnih, političnih, ekonomskih. Pomeben faktor pri reševanju te problematike, je informiranost Ijudi. Objektivne informacije, imajo veliko vrednost tako za uživalca, ki s svojo navado noče prenehati, kot tudi za posameznika, ki svoje stališče oblikuje…. in to bo namen serije člankov ki bo sledila.

Zor, DrogArt team