Deskanje v Bretaniji

Valovi, skale in jastogi

V 6ih letih bordanja v Bretaniji, so bili to definitvno najboljši pogoji. Zeleni kot ogledalo svetleči, preko 2m segajoči valovi. Sveže in hladno oktobersko jutro, sonce odseva v kristalni vodi. Vonj oceana… mogočen Atlantik se lomi na granitnih skalah. Trije fantje nad vsem. Popolno. Peklensko popolno. Torej, kje je problem? Problem je priti ven. Ogromen grozeč val je popolnoma zapiral izhod iz skalnate jame treba je bilo skočiti iz skale, ujeti pravi trenutek in potem veslati, kot da je od tega odvisno tvoje življenje. Levo, desno in za tabo: skale. Na obzorju, direktno pred tabo, še ena orjaška zlobna skala. Mali glasek u glavi mi je ponavljal: to bo najboljši val v tvojem življenju! Samo ne zamudi ga, nikar ga ne zamudi… To je bil še en popoln surferski dan v Bretaniji.

Oklep

Bretanija- Bretagne v francoščini, Breizh v lokalnem keltskem jeziku- je najbolj zahodnjaška evropa. 600 km rta, ki štrli iz atlantika kot ladjin kljun. To je surova in trda država država.. Tako trda, kot so trde skale in tako surova, kot je surovo nevarno morje. Skoraj vsaka ribiška družina je že izgubila koga v teh nevarnih vodah. Morje naraste tudi do 10 m v 6ih urah, valovi, ki se lomijo pri 9ih metrih globoko proti pristaniščem.Surova in trda, ampak prečudovita. Pogled, ki nekatere spominja na Irsko, konji v pozelenelih pasovih ob morju, skalni bregovi,obale, ki se raztezajo v neskončnost in še dlje.

Dežela morskega oklepa

Morje tu igra največjo vlogo. Za vsakim ovinkom te klofutne naslednji čudovit razgled.Vidiš. Čutiš. Vonjaš. Iz vsake gostilnice te vabi vonj po svežih jastogih, škampih, ribah… Vsi prodajajo ribe. Za zabavo. Za preživetje. Ribiči delajo od 16ega do 60etega leta, na morju preživijo 10 dni, nato 5 dni na obali, ne glede na čas v letu. Na barki,katera meri 12 m2 ,brez gretja ali tuša živi 12 ljudi. Veliki navigatorji, pirati in pomorščaki prihajajo iz Bretanije že stoletja in od 80ih, je Bretanija tudi dežela surferjev.

Surferska saga

Pred tem surferji niso niti pogledali bretanskih valov. Njihove glave so bile prepolne podob plehkih turkiznih havajskih plaž, tako da niti slučajno niso resno jemali bretanskih valov. Temno modra do zelena, mrzla voda (17° poleti in 7°), valovi ki se lomijo na skalnih pečinah, tokovi in veter, k pusti surfu le tistih nekaj uric ježe.

Tukaj pa nastopi velika prelomnica v surfanju. Lgendarno surfersko finale v 80ih, ki se je odvijalo v La Torche, kjer so bili v tistem času najvišji valovi v evropi.Robby Naish in Thierry Belbeoc sta se bojevala zunaj na odprtem v ogromnih in visokih valovih, pred 10 000 glavo množico. Bretanska surferska saga se je začela. Zavedala sta se, da imata zlato v žepu, če bosta sposobna dovolj odpreti svojega duha in seveda to podprla s tehniko. Bretanski valovi so kratki in po večini grobi.
Surfanje je dinamična disciplina v vodah, ki te prekleto hitro prebudijo.

V zanjih desetih letih je Bretanska surferska revolucija še bolj napredovala, ko se je bodyboarding iz igre na plaži prelevil v zahteven šport. Bodybordi so kot nalašč za ozke in grobe valove. Velike zunanje pečine so bile odkrite in presurfane, kot naprimer Anaëlle – plitek val, ki je dostopen le z čolnom. Nedavno pa je SUP -Stand Up Paddling – razširil obzorja, dovoljujoč jezdecem ujeti nežno kotaleči val daleč od obale.

Duh dežele se enači z duhom bordanja: surova, prvinska in definitivo bližja naravni izkušnji kot pa preprostemu športu.

Tisti zadnji val

Torej, mi je uspelo? Seveda! Pognal sem se.Izognil skalam. Zastrašujoč in hkrati vznemirljiv občutek me je objel, ko sem drsel proti zalivu. To je bila ježa mojega življenja! Nekajkrat me je stisnilo, ampak nikoli nisem končal na skali (no, mogoče čisto malo). Po tej seansi sem se prepustil poljubom sonca, užival trenutek in vse kar mi je padlo na pamet je bilo KDO ZAVRAGA POTREBUJE HAVAJE!

Lamtar // Prevod: Tina Prpar