Na svečani skupščini zveze so zaslužnim članom in podpornikom podelili priznanja, obeležili 15. obletnico delovanja in predstavili brošuro »Športna unija Slovenije včeraj, danes in jutri«.

Prvo slovensko telovadno društvo na Slovenskem, Južni Sokol, je bilo ustanovljeno 1. oktobra 1863 v Ljubljani. Namen društva je bil »dajati pobudo, priložnost in navade pravilnim telesnim vajam« in vzgajati. Ob koncu prve svetovne vojne so se Slovenci politično osamosvojili in odcepili od habsburžanov ter s Hrvati in Srbi ustanovili jugoslovansko državo. Slovenski Sokoli so se povezali s hrvaškimi in srbskimi v Jugoslovansko Sokolsko zvezo. Delovanje sokolstva v obdobju med obema svetovnima vojnama sta zaznamovali leto 1929 ter vladna ustanovitev Sokola Kraljevine Jugoslavije (SKJ), ki mu je bil za vodjo .postavljen prestolonaslednik kraljevič Peter. Konec druge svetovne vojne in z vzpostavljanjem socializma je ‘kraljevsko’ telesno vzgojo nadomestila komunistična organiziranost in socialistična ideologija. Razvoju družbe je sledila decentralizacija. Osrednja športna asociacija Fizkulturna zveza Slovenije (FZS) je sicer še nadalje ostala krovna organizacija, v njenem okrilju pa so bile ustanovljene Telovadna zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Strelska zveza Slovenije in panožne nacionalne športne zveze združene v Zvezi športov Slovenije. Aprila 1952 se je preimenovala v Partizan Slovenije – zveza za telesno vzgojo.

Na občnem zboru Partizana decembra 1970 je bilo poudarjeno, da morajo o telesni dejavnosti odločati ljudje sami, zato je bila naloga Partizana usposobiti ali vzgojiti človeka tako, da bo sam sebi organiziral udejstvovanje v telesni vzgoji. Partizan Slovenije je ob vojaški agresiji na Slovenijo prekinil sodelovanje s Partizanom Jugoslavije in 6. julija 1991 formalno izstopil iz Partizana Jugoslavije ter se pripravljal na reorganizacijo. Na letni skupščini 13. marca 1993 se je Partizan Slovenije preimenoval v Športno unijo Slovenije, ki danes odgovorno sprejema nove izzive delovanja. Programe umešča med tradicijo ter sodobno vizijo razvoja organizacije. Kot družbeno odgovorna organizacija ravna spoštljivo do zgodovinskega športnega izročila in obenem upošteva temeljne vrednote športne rekreacije: solidarnost, prostovoljnost, strokovnost in avtonomnost. V znak priznaja za uspešno minulo dela so Zlati red za športne zasluge s prejeli ŠD TRNOVO-Ljubljana, Herman ARLIČ-ŠD Škale, Avguštin CIUHA-ŠD Polje in Janez LOMŠEK-ŠD Šmarje pri Jelšah. Srebrni red za športne zasluge so prejeli: Doroteja BABIČ-Splošno športno društvo Tržič, Jože STVARNIK-DŠR Murska Sobota in Mihaela ČEPELNIK-Partizan Prevalje. Bronasti red za športne zasluge: Ljubka VUK-ŠD Ježica, Janez BIZJAK-TVD Partizan Domžale in Vida MIKLAVEC-ŠD Zadvor. Znak za športe zasluge pa sta prejela družba BTC d.d. in družba TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d.d.