“Srfanje” oziroma “jadranje na deski” je razmeroma star šport. Prvo jadro sta ustanovitelja športa Schweitzer in Drake navijačila na desko leta 1965, ideja sama pa je še precej starejša in sega v leto 1948 (Darby). Zakaj sta to storila? Ni se jima dalo vedno čakati na valove.

Prve deske so bile težke, dolge in okorne. Dolge so bile 3,5 metra in težke 27 kilogramov. Schweitzer je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel s proizvodnjo prve polietilenske deske “Windsurfer”, ki je bila zaradi patenta dolgo časa edina deska, ki jo je bilo moč dobiti na trgu. Konec sedemdesetih let in začetek osemdesetih let je srfanje v Evropi postalo pravi množični šport, kjer si lahko v vsakem tretjem gospodinjstvo našel jadralno desko oziroma srf. V osemdesetih letih je bilo srfanje izredno popularno tudi med Slovenci. Imeli smo domačo proizvodnjo desk (Imgrad, Veplas) in družinski očetje so poleg prikolice na morje obvezno tovorili še jadro in srf.

Konec osemdesetih let in v začetku devetdesetih let je srfanje postalo vedno manj »počitniški šport«. Srfanje danes je srfanje skozi celo leto, srfanje »takrat ko piha« in način življenja vezan na vremenske napovedi. Srfanje je postal adrenalinski šport za posameznike, ki uživajo v valovih, vetru, hitrosti, vodi in zraku in so pripravljeni poleg tega del leta preživeti na cesti do spotov (mest, ki so primerna za jadranje na deski) in nazaj.

Kaj potrebuješ?

Oprema se je od začetkov športa temeljito spremenila. Deske so danes predvsem krajše (od 2,3 do 2,8 metra), širše (do 100 centimetrov) in lažje (od 6 do 15 kilogramov). Športu zaradi teh sprememb ponovno narašča popularnost, saj se je na novejši opremi bistveno lažje učiti.

Če obstaja »povprečni srfač« potem ta potrebuje dve deski in tri do štiri jadra. Eno desko potrebuje za redke trenutke ko piha zelo močno (proti 40 vozlom) in drugo za takrat ko piha zmerno. Prva ima tako od 60 do 95 litrov prostornine, druga pa od 110 – 145, odvisno od teže, znanja in želja posameznika. Idealna razporeditev jader je veliko teoretično vprašanje, načeloma pa vsak potrebuje vsaj dve jadri nekje v razponu petih in šestih kvadratov, dodatna jadra za akcijo tam nekje v rangu štirih kvadratov in za obdobja ko piha bolj slabo v rangu sedmih ali osmih kvadratov. Oprema je danes zaradi uporabe sodobnih materialov razmeroma draga in zaradi istega vzroka tudi zelo občutljiva na udarce in poškodbe. Cena ene deske je od 200.000 do 300.000 SIT, cena enega »riga« (jadro, jambor, lok, podaljšek) pa od 150.000 do 200.000 SIT in več. Cena opreme povprečnega srfača včasih preseže ceno avtomobila na katerem se prevaža. Da te ne zebe seveda potrebuješ še zimski in letni komplet neoprena ter trapez s katerim si olajšaš vožnjo.

Oprema se danes v grobem deli na »valovarsko« (ozke in majhne deske za več vetra in val), »freestylersko« (deske z nekoliko več prostornine in širine za izvajanje trikov), »freeridersko« (nekoliko daljše deske za manj vetra in valov ter hitro in udobno vožnjo) ter »formulaško« (zelo široke in kratke deske z velikimi jadri med devetimi in dvanajstimi kvadratnimi metri površine za tekmovanja in vožnjo v šibkem vetru).

Spoti?

V Sloveniji navadno izkoriščamo severovzhodne (burjo), južne (jugo) in jugozahodne vetrove. Za jugozahodnik so primerna Gajševsko, Cerkniško in Bohinjsko jezero (slednje ob upoštevanju večih parametrov napovedi). Na burjo se vozi v Izoli, Žusterni in Piranu na jugo pa v Seči. Pri nas je obvezni del opreme ob močnejšem vetru še rešilni jopič in signalna raketa (o smiselnosti uporabe rakete so si mnenja med srferji in zakonodajalci močno nasprotujoča saj vodoodporne med drugim pri nas ni mogoče dobiti).

Veliko slovenskih srferjev se za vetrom odpravi v tujino. Najbližja je zgodnja jutranja vožnja med peto in sedmo uro na burin v zalivu Preluk (Reka) ali v Barkolah (Trst). Blizu sta Savudrija in Umag (burja, jugo), nato pa spoti v bližini rta Kamenjak primerni za burjo ali jugo (Premantura, Medulin, Ližnjan ...). Zelo popularna sta spota na Krku (Baška, Punat). Nekateri se odpravijo na jug, kjer sta najpogosteje obiskana spota Bol na Braču in Pelješac. Spoti, kjer so spomladi, poleti in jeseni dobro vozi so npr. na Gardskem jezeru, Sardiniji, Siciliji in Grčiji.

Večina srfačev se na spote ne podaja naključno, ampak s pomočjo interneta sledijo modelom za napovedovanje vetra in tako dopolnjujejo informacije, ki so na voljo pri splošni vremenski napovedi. Računalnik je tako odličen pripomoček pri iskanju burje.

Dekleta v športu

Po tem ko so je srfanje izgubilo počitniško perspektivo je bilo pretežno moški šport. Na srečo se to v zadnjih letih zelo hitro spreminja in nekatera dekleta postajajo bistveno boljša od fantov. Kako se torej počuti deklica v trapezu?

V trapezu se dekleta počutimo dobro. Ne verjamem da gre za različno doživljanje športnih užitkov pri srfarjih in srfarkah, je pa drugače na plaži pri samih pripravah. Srfarke smo ponavadi deležne dodatne pozornosti, kar je lahko dobro ali slabo. Če želimo ali ne smo skoraj vedno deležne dobronamernih nasvetov glede izbire opreme in kasneje tehnike v vodi. Po drugi strani pa se fantje v vodi ustavijo in vprašajo če potrebujemo pomoč po tršem padcu ali neuspelem vodnem štartu. Vedno nas torej opazijo. Kar je dobro. Deležne smo pohvale skoraj za vsak manever, pa tudi če gre samo za štart z obale, tako se prepogosto sliši odobravanje v stilu: »Saj ji gre kar dobro!«. To je včasih moteče, sploh ker opazke ponavadi prihajajo od začetnikov, ki so manj spretni in zato bolj drzni.

V srfanje se poda kar nekaj deklet, malo pa je takih ki vztrajajo. Pa ne zato ker bi bil šport tako zelo fizično zahteven, ker ni, pač pa zato ker se prehitro ustrašijo, ker jih ne zanima, ker se ukvarjajo z otroci in družino, ... Srfanje zahteva potrpežljivost, piljenje tehnike in veliko predanost. Dekleta zasvoji enako močno kot fante in ko si enkrat navlečena na srfanje ti ni več pomoči. Vse je mogoče in izvedljivo, če v srfanju zares uživaš. Po drugi strani pa je vse lahko ovira, če te srfanje zares ne potegne in če srfaš samo zato, ker je tvoj fant srfer in bi rada z njim delila športne užitke. Srfanje je čudovit šport za dekleta in ni ga športnega užitka čez občutenje hitrosti in drvenje z vetrom v hrbet po vodi.

Dodatne informacije

Dodatne informacije o tem, kje in kako začeti, nadaljevati ali se izpopolniti na www.windzin.com , www.slosurf.com in http://www.style-team-klub.si ...