Kdo od vas si ni želel kdaj upreti gravitaciji ter se z lastnimi močmi podati pod nebo, metre daleč od tal? Biti sam v skali, oprt le na konice svojih prstov več metrov visoko, je vsekakor izjemna eksistenčna izkušnja. Vzpenjanje v višave do 20ih, 30ih, 50ih metrov zagotovo povzroča hitrejše bitje srca. Na tej višini lahko občutke opišeš le kot nekakšno fuzijo vznemirjenja, strahu, izziva in radosti.

Športno plezanje, ki se je sprva razvilo zgolj kot veja v alpinizmu, je relativno mlad šport. Prosto plezanje, ki pomeni premagovanje plezalnih težav samo s pomočjo lastnega telesa, kjer se tehnični pripomočki uporabljajo zgolj za lastno varnost, se je pod pojmom »freeclimbing« razvilo v petdesetih letih v ZDA, ko pa so začeli v sedemdesetih stene opremljati s svedrovci oz. varovalnimi klini, je ta šport doživel pravi razcvet, saj je zaradi razvoja varovalne opreme ta relativno nevarna dejavnost naenkrat postala življenjsko bistveno manj hazarderska, posledično pa tudi veliko popularnejša. V tem času se je razvil tudi sam izraz športno plezanje, ki tako zajema različne oblike varnega plezanja, pri čemer ločimo predvsem tri vrste: klasično športno plezanje oz. športno plezanje v nizkih stenah, najpogosteje do ca. 30ih metrov, balvansko plezanje, torej, plezanje brez vrvi na balvanih ali spodnjih delih sten ter športno plezanje v visokih stenah, ki pa se odvija v smereh, ki so daljše od enega raztežaja vrvi. Plezat je mogoče po plastiki, ledu, a tudi po zgradbah in drevesih, seveda pa je najpogostejše plezanje po skalah oziroma različnih kamninah.

V Sloveniji je plezanje vse bolj priljubljen množičen šport, saj redno pleza nekaj tisoč ljudi, po zadnjih raziskavah pa je alpinizem celo najbolj cenjena neolimpijska športna panoga. Ker je Slovenija država, ki ima zaradi svojega kraškega reliefa razmeroma bogate naravne možnosti za nastajanje plezališč, teh za skorajda vse plezalne okuse in sposobnosti ne manjka, tovrstnih adrenalinskih aktivnosti pa se pri nas loteva tudi vse več plezalcev iz tujine, saj je pri nas skupno več tisoč plezalnih smeri, njihovo število pa vsako leto raste. Od naravnih plezališč sta tako morda najbolj znani plezališči v Črnem Kalu in Ospu, kjer je slovito okolje kraškega roba že zgodaj pritegnilo pozornost slovenskih in tržaških plezalcev. Ta odlična skala, ki plezalca po preplezani smeri nagradi s pogledom na morje, nudi zaradi submediteranske klime skorajda vso leto ugodne pogoje za plezanje, vendar pa tudi druga slovenska plezališča niso nujno manj atraktivna. Največje plezališče s skoraj tristotimi različnimi plezalnimi smermi je plezališče Kotečnik pri Arji vasi, najzahtevnejše smeri pa se nahajajo v kraškem plezališču Mišja peč, medtem ko se lahko pristaši balvanskega plezanja odpotijo svoje prste utrjevat v Trento ali Podljubelj.

Športnim plezalcem pa tudi v slabih vremenskih razmerah ni potrebno postopati doma, saj obstaja v Sloveniji poleg številnih primorskih plezališč, kjer se da plezat skorajda vse leto, v zadnjih letih tudi vse več možnosti za dvoransko plezanje. Edina ovira pri tem adrenalinskem plezanju je začetna kondicija, saj je napredovanje v smereh odvisno predvsem od razvitosti mišic rok in prstov, pomembna pa je tudi skrb za varnost, saj je lahko že napačno nameščena vrv na višini ob zdrsu usodna. Za popolne začetnike je tako skoraj nujen plezalni začetni tečaj, kjer se plezalni nadebudneži iz prve roke seznanijo z osnovami varnega plezanja.

Velik faktor varnega plezanja je poleg lastne odgovornosti in natančnosti tudi primerno kvalitetna oprema, kamor sodijo predvsem plezalni copati, vrečka z magnezijem, plezalni pas, vrv, kompleti (naprave,s katerimi se pripenja vrv) ter oponke z maticami. Športno plezanje je nedvomno vznemirjajoča športna aktivnost, ki pa se je je potrebno lotiti z dobro mero odgovornosti, zlati časi tega športa pa verjetno šele prihajajo, saj v Sloveniji letno še vedno nastaja vse več raznovrstnih smeri v naravnih stenah, vsaka na novo zgrajena športna dvorana pa mora po predpisih vsebovati tudi umetno plezalno steno. Samo športno plezanje je vse bolj priljubljeno tudi kot sredstvo športne vzgoje mladih, in to že v osnovnih šolah.

Četudi uvrščajo plezanje med ekstremne športe, je ob pravilnem izvajanju ter varovanju pravzaprav varen šport. Plezanje vliva izjemne občutke adrenalina, samozadovoljstva, samozavesti ter utrjuje zaupanje v timsko delo ter lastno zanesljivost. Je odlična rastezalna vaja za celotno telo, krepi pa tudi samo koordinacijo gibov telesa ter mentalno zdravje. Za mnoge je postal nenadomestljiv nedeljski šport, s porastom dvoranskih plezalnih sten pa lahko služi tudi kot odlična oblika rekreacije. Plezanje je tako odlična (rekreativna) športna aktivnost za ljudi vseh starosti, ki imajo radi vzdržljive športe, izzive, adrenalin, gibanje v naravi ter ki hkrati nimajo strahu pred višino.

Seznam petnajstih največjih slovenskih plezališc:

plezališče - število smeri - težavnost - smeri - višina smeri - dostop stene
OSP 187 4a-8c 10-140m 5-15min
MIŠJA PEČ 165 4c-9a 6-45m 5min
ČRNI KAL 192 3a-8a 12-35m 5-10min
VIPAVA 2 60 3 a-7c+ 6-110m 5-30m
VIPAVSKA BELA 113 2 -8c 9 -30m 5min
BOHINJSKA BELA 1 01 3 a-8b+ 8 -33m 5-10min
BOHINJ 74 3 a-7c 8 -40m 0
DOLŽANOVA SOTESKA 38 5b-7c+ 8-70m 10min
PREDDVOR 49 4a-8a+ 8 -26m 1 5min
TURNC 77 3 -7b+ 4-22m 1 0min
KOTEČNIK 292 3a-8b+ 7-40m 15-45min
POD REŠKO PLANINO 64 4a-8a 8 -18m 5min
GORNJI IG 47 4b-7c+ 9 -22m 5-10min
BURJAKOVE PEČI 67 3a-8c 6-50m 0-10min
LUTNE SKALE 50 4a-7b+/c 6-22m 5min