Bodyboard 22. maj 2007 | 3:37

swimfins_m_0.jpg
swimfins_m_0.jpg
oahu_north_shore_surfing_watchers_m_0.jpg
Tropska plaža, toplo morje in veliiiiki valovi. In - bodyboard!

Tropska plaža, toplo morje in veliiiiki valovi. In - bodyboard! Sufrerji so sicer še vedno face, ampak trenutno je popolnoma "in" bodyboarding. Morda tudi zato, ker lahko tudi kot začetnik odpelješ po večmetrskem valu navzdol - letiš hitro kot bob in rjoveš od užitka. Na bodyboardu ni treba stati, ampak lahko na deski ležiš. Bolj izkušeni bodyboarderji pa izvajajo vratolomne like in akrobacije, na deski celo klečijo ali stojijo, bodyboarding pa naj bi postal celo olimpijska disciplina.

Bodyboarderje srečate na večini tropskih področij, kot so Havaji, Tahiti, Avstralija, Brazilija, Indonezija. skratka povsod, kjer so visoki valovi (in kjer so sicer najljubša področja klasičnih surfarjev). Kar tudi pomeni, da je sezona za bodybordanje vse leto, le odpeljati se morate na drug konec sveta, nabaviti nekaj opreme in najti primerne valove.
Za razliko od valov, pri nas visoki valovi nastajajo zaradi izredno močnih tokov in plimovanja velikih oceanov, ko dosežejo obalni pas. Zato nekaj previdnosti in zdrave pameti ni odveč - nekajmetrski val, ki se ti zruši na glavo, ni šala, tok te zlahka tudi odnese. Če te val pokoplje, te vrti kot v centrifugi, da ne veš kje je gor in kje je dol, prav rad te tudi povalja ali vrže ob tla. Zato to počnite na mivkasti podlagi in ne na koralnem grebenu.. In ko končno prideš na površje in zajameš sapo, se ti lahko na glavo že zruši naslednji... Na bodyboarderje prežijo tudi druge nevarnosti - od tega, da te lahko povozi drug bodyboarder ali surfar, do morskih psov. Toda vse to daje bodyboardingu še večji čar in drsenju po valovih še več adrenalina.

Oprema

Bodyboard: deske so različno velike, in široke, narejene iz lahkih umetnih materialov. Preprosto – deska je visoka toliko, da vrh sega do popka, če ob njej stojite. Na najširšem mestu, naj bo široka toliko, kot vaš ramenski obroč. Za zahtevnejše bodyboarderje je pomembna tudi oblika vrha ter repa deske, ki omogočata večje hitrosti ali večje manevrske sposobnosti.

Vrvica: z njo si desko pritrdite na zapestje. Neštetokrat vas bo odplaknilo z deske, zato je nujno, da je varno pritrjena. In - pritrdite jo na zapestje in ne na gleženj - razen če boste na njej stali, tako kot surfarji, kar pa je zaradi oblike deske (nima repkov za stabilnost) velika umetnost.

Plavutke: nepogrešljiv dodatek. Le z njimi pridobite pravo hitrost, da ujamete val, kar je nadvse pomembno. Tudi plavanje ven je lažje, saj plavate ravno nasproti velikanski moči valov.

Nogavičke: da vas plavuti ne ožulijo, obujte nogavičke iz lycre. Varovalna vrvica za plavuti: pritrdite jih z vrvico okrog gležnja - kajti val vas mimogrede sezuje in sleče... (za punce so primernejše enodelne kopalke, sicer se po kakšnem rušilnem valu, na deski odpelješ s hlačkami nekje okrog kolen in modrčkom nekje pri popku.)

Rokavičke: Ha, za lažje veslanje ven, so si izmislili tudi posebne rokavičke, ki imajo med prsti "plavalno kožico" - pomaga.

Majčka: iz lycre, ker vas drsenje z golo kožo po deski lahko grdo opraska. Sončna krema: ker je tako fajn, da boste cel dan v vodi. Vsake toliko se le namažite. Torba za prenašanje boarda: ker vas bo deska spremljala povsod...

Bodyboarderji, tako kot surfarji prisegajo na designerske blagovne znamke. Mimogrede lahko prenovite tudi svojo garderobo za zvečer, si omislite kakšen tattoo in si pobarvate lase v kakšno divjo barvo....

Tehnike

Preden se odpravite v vodo, opazujte ostale surfarje in bodyboarderje. Kje veslajo ven, kje čakajo na primerne valove, kje se valovi lomijo? Potem je treba z desko priti ven na morje, torej na tisti predel, kjer se valovi lomijo. Tam počakate na primeren val, ga "zajahate" in se odpeljete z njim.

Veslanje ven - ležete na desko, uprete z podlahtmi nanjo in brcate s plavutmi ali pa ležite na deski in se poganjate z rokami - kot bi plavali "kravl" - in obenem tudi brcate. Pomembno je da zamahujete pod vodo, sicer samo tratite moči in nikamor ne pridete. Prihaja val, vi pa plavate ven. Če boste ostali na površju, vas bo pod seboj pokopal in odnesel s seboj nazaj tja, od koder ste mukoma priplavali. Zato morate pod valom.

Začetnikom je najlažje spustiti desko (brez skrbi, na vrvici bo priplavala za vami) in se potopiti globoko pod val. Profiji se pred valom s kolenom oprejo na desko, z rokami jo potisnejo navzdol in se z njo vred potopijo čim globje, da jih val ne odplakne s seboj. Na mestu, kjer se voda najbolj peni od že zlomljenih valov, je ponavadi delovanje vala v globino najmanjše, plavanje ven pa enostavnejše.

Ko ste že zunaj, za lomečimi valovi, počakate na primeren val in ga ujamete s tem, da na vso moč veslate skupaj z njim. Če se najdeta v primerni točki, vas bo poganjal pred seboj. Ko začutite, da se val lomi, primete desko z obema rokama in jo potisnete navzdol - in že letite po steni vala - z osupljivo hitrostjo. (Pomaga, če ne greste navpično, ampak zavijete nekoliko poševno, sicer se lahko zapičite naravnost v dno.) Če se odpeljete prečno, vas bo lomeči se val za vami potiskal naprej, vi pa lahko zavijate levo in desno in se počutite kot na leteči preprogi. Če iz vode dvignete tudi noge, bo šlo še hitreje.

Pravilna vožnja po valu: Pravilna vožnja je horizontalno po steni vala v smeri loma. V nasprotnem primeru, to je ob vertikalni vožnji, se bo le-ta kaj kmalu končala, saj se bo val zlomil nad vašo glavo in vas pokopal pod seboj. Če ob vertikalni vožnji uidemo valu, pomeni, da smo presegli njegovo hitrost. Nato preidemo na ravnino, začnemo izgubljati hitrost, izgubili smo tudi veliko višine in zopet moramo plavati skozi lomeče se valove.

Ob pravilnem drsenju skušamo izenačiti hitrost s hitrostjo tube, ki se zapira za nami, v tolikšni meri, da smo tik pred njo ali celo v njej, če je dovolj velika. Hitrost vzdržujemo z zavijanjem po valu. Pametno je vožnjo zaključiti še preden se val do konca podre, saj pri tem privarčujemo energijo, ki bi jo porabili ob ponovnem plavanju ven. Vožnjo lahko zaključimo z ostrim zavojem proti vrhu vala in enostavno odletimo za val, kjer je še kar nekaj časa mirna voda in z nekaj zamahi smo zopet na mestu za ponoven spust. Pomembno je opazovaijje ciklusa nastajanja valov in morskega toka, saj se bomo s tem izognili odvečnemu plavanju.

Liki
Ko enkrat obvladate vožnjo na deski, vas velika hitrost in okretnost deske kar sama silita v to, da pričnete z bolj ali manj zahtevnimi liki. Bodyboarderji se tako v zraku bočno obrnejo za 360 stopinj - z desko vred, na vrhu vala poletijo iz vode in se zavrtijo za 360 stopinj v levo ali desno, naprej ali nazaj, vozijo skozi "tubo" (lom vala, ki ustvari cev), z eno nogo pokleknejo na desko, ali pa celo stojijo. In na vso moč uživajo.

Tekmovanja v bodyboardingu prireja Global organisation of Bodyboarders po vsem svetu. Tekmuje se v dveh tehnikah - kleče in leže. Ženske in moški tekmujejo posebej, žirija pa ocenjuje like. Bolj pomembno je, kako popolno izvedeš lik in izkoristiš moč vala, ne koliko likov narediš. Na lestvici kraljujejo Severnoafričani, Brazilci, Avstralci, Japonci, še nabližje nam so tekmovalci s Kanarskih otokov in Portugalske. In kje lahko deskate vi? Še najblite je Francija, Portugalska ali Kanarski otoki.

Ali pa - zgolj za občutek, kaj je bodyboarding, kaj je veliiiik val, kaj velika hitrost in kako je, če te val zasuje - posrfajte kar po internetu. Ups - kot bodyborderka bi morala povedati: "WE DON'T SURF THE INTERNET, WE BODYBOARD IT."

Torej: demo arkadne igrice - simulacije bodyboardanja - si "downloadajte" na naslovu www.probodyboarding.com in se v tem adrenalinskem športu preskusite kar doma, čeprav ima tudi potovanje na idilične tropske otočke svoje čare...