Občutek je nenavaden, vreden strahospoštovanja. Odločaš se: zdaj, zdaj, ne, ne, še minutko; srce pleše, razbija po bobnih, čutiš vročico, nato leden tuš. Odločiš se - padeš v globino!! Ne razmišljaš, samo padaš, neskončno dooooolgo, čeprav ti kasneje povedo, da sta bili to dve sekundi. Potegneš »napravco(( za odprtje padala in pristaneš. Pod stolpnico; med Audi-i in Peugeot-i. Precej podobno klasičnemu padalstvu z občutno časovno razliko prostega pada, višine prepada in narave padala.

Ljudje smo baje malo čudna bitja, ni nam dovolj da obvladamo hojo, govorjenje tujih jezikov, vožnjo s pestro paleto prevoznih sredstev, letenje z baloni, obiskovanje globin oceanov, ples s kačami jahanje kamel; želimo še več. Tudi leteti, spustiti se iz 200m visokega mostu ali stolpnice in opazovati tlakovano cestno površino postopoma, vedno bližje, in hitreje! Pri tem pa uživati - s posebno strastjo in Adrenalinom v krvi. Občutek je nenavaden, vreden strahospoštovanja. Odločaš se: zdaj, zdaj, ne, ne, še minutko; srce pleše, razbija po bobnih, čutiš vročico, nato leden tuš. Odločiš se - padeš v globino!! Ne razmišljaš, samo padaš, neskončno dooooolgo, čeprav ti kasneje povedo, da sta bili to dve sekundi. Potegneš »napravco« za odprtje padala in pristaneš. Pod stolpnico; med Audi-i in Peogeoti. Precej podobno klasičnemu padalstvu z občutno časovno razliko prostega pada, višine prepada in narave padala. Vauuuuuu!!!!

O čem govorim? 0 razvajenosti »pasme« homo-sapiens??? Tudi!! Dasiravno, neskrivnostno pa napeljujem misel na posebno vrsto skakanja (s padalom), imenovano BASE jumping. Gre za skakanje iz stalnih, nepremikajočih objektov, kar lahko razberemo tudi iz pomena kratice: »B«uilding (stavba), »A«ntenna (antena), »S«pan (konstrukcija), »E«arth (zemlja: hrib, gora, skala). To so tipične površine, izpod katerih se svet odvija realno in »nič hudega sluteče«.

V kontrastu s skakalcem z nahrbtnikom, katerega stopala se pomikajao proti robu visoke stolpnice, oči sprehajajo strmo vertikalno, ušesa slišijo zvok vetra, srce pa pleše »break-dance«. Najslajše so še nedokončane visoke zgradbe – imajo veliko izhodov, minimalno varnostno oskrbo in nobenih oken.

Antene so ponavadi zelo visoke in vrtljive, in prav tako majhno verjetnost takšnega ali drugačnega varovanja. Mostovi slovijo predvsem po odličnem pristajalnem terenu, tako da se padalo lahko popolnoma odpre. Tipični objekti iz katerih se zgodi polet pa tako ali tako morajo imeti posebej pripravljen pristajalni teren (posebne stavbe, skale, travnik, ipd.). Razmere med skokom so nepredvidljive od sekunde do sekunde; v nekaterih državah pa je BASE jump celo prepovedan. Med drugim je roka pravice tudi mnenja, da je relativno BASE jumperje oklicati kot potencialne samomorilce. No ja! Kakor za koga! Je ekstremno padalstvo, adrenalinski šport, drzen podvig; pretiravati pa ni potrebno, kajti mnenje, kaj je ekstremno je domena subjektivne interpretacije. Kdo lahko skoči iz nebotičnika? Odgovor: kdor si upa, želi in je pripravljen na izzivalno izkušnjo, ki pa nikakor ni v soglasju z trajnimi posledicami v obliki žalovanja njegovih bližnjih, temveč izčrpna doza nepozabnih pogledov, vse bližjih pokošenemu angleškemu travniku. Padalci, ki imajo za seboj večmestno število skokov iz letala (vsekakor pa je spodnja meja 200) so se odločili, da njihovo početje ni dovolj »riskantno« in šokantno, zato so šli spet v šolo, katere naziv je AFT (Accelerate Free Fall oz. Pospešena šola prostega padanja). Res pa je da so BASE jumperji že izkušeni padalci (iz letal, helikopterjev), kar nakazuje dejstvo, da so jim okvirne osnove letenja oz. »padanja v neznano« poznane, le s specifičnimi podrobnostmi in nujno potrbnimi pravili se je še neizbežno spoprijeti. Ena izmed krutih, morda pa zato tako sočnih in strastnih resnic je ta, da ni rezervnega padala. Zato je priporočljivo zelo dobro poznati opremo, sebe (smisel življenja!) in vremenske razmere. Globok pomen predstavlja pravilen položaj telesa pri odrivu, ki nikakor ne predpisuje »letenja z glavo proti betonu«. Odriv mora biti seveda v kar se da veliki razdalji od objekta iz katerega se skače, ker je padalo približno 3x večje od običajnega za skoke iz letal in se izredno hitro odpira: površen odri bi v tem primeru lahko bil poslednji, kajti ni izključujoča možnost zapleta padala v sosednjo skalo. Roke zaslužijo položaj kot ga imajo smučarski skakalci zaradi aerodinamičnosti.

Obleka bi naj bila t. i. letalni pajac (wing suit), ki ima trikotni všitek med roko in trupom ter daje videz krila in zaradi upora podaljša let; a nič ne škodi, če padalci praktično zlorabijo kombenizone, primerne za skakanje iz letala. Vsakemu posameznemu skoku se je potrebno posebej posvetiti, kar narekuje pravilno izbiro in velikost pilotskega padalčka, ki iz nahrbtnika povleče padalo in pa »slajderja« na vrhu kupole, ki upočasni odpiranje in vpliva na zlaganje padala. Ja, pravijo, da je pač vse odvisno od višine. Morda še nepomemben podatek: padalo se zlaga približno 60 minut. In kje v Sloveniji smo lahko priča ogledu takšnega podviga? Marsikje. Veliko je še neizkoriščenih objektov, za katere se sploh ne ve. Eden izmed poznanih pa je vsekakor Sfinga, previsni del severne Triglavske stene iz katere je 14. Junija 2000 skočil Svit Kraigher kot prvi Slovenec. Pri tem sta mu nevoščljivo stala za hrbtom še dva Hrvata. Baje je primerna tudi Spodnja Vrbanova Špica (triglavska dolina Kot) in pa vrh stene Brent pri Arcu (prvič preizkušena 3. januarja 1998 zaradi prisotnosti Škofjeločana Staneta Kranjca), dimnik v Trbovlju (364 m), ki spada med največje dimnike na svetu. V sosedji Hrvaški kliče »adrenalinske divjake« sila privlačen most avtoceste pri Vrsarju (120 m) ter dimnik zapuščine tovarne v Bakru (240 m). Ja, kaj naj rečem??? Kaj naj vam še povem? Kakšen je občutek?? Odgovoru se bom izmaknila z »netipično«, a tradicionalno padalsko izjavo: » Probaj, pa boš vedel/a«!!!!