Eden izmed stvarnikov in ustvarjalcev slovenske »elektronike«, Valentino Kanzyani, vse odkar je prišel pod okrilje svetovno znane založbe In-tec, v lasti legendarnega temnopoltega DJ-a Carla Coxa, doživlja strm vzpon. Poleg neprestanih uspešnic, ki najdejo svoje mesto v kovčkih premnogih zvezdnikov svetovnega formata, Kanzyani še vedno blesti za gramofoni, ter s svojo glasbo osvaja srca poslušalcev širom sveta, ter je brez dvoma poleg Umeka eden najbolj produktivnih slovenskih glasbenih umetnikov vseh časov. Pred njegovim dolgo pričakovanim nastopom v ljubljanski diskoteki Fun Factory, smo z njim spregovorili nekaj besed o njegovem vzponu, produkciji, ter dogodkih ki so zaznamovali njegovo kariero.

Kakšna je danes po tvojih izkušnjah prepoznavnost Slovenije na svetovnem glasbenem zemljevidu?

Prepoznavnost Slovenije se je v zadnjih dveh letih še bolj utrdila, predvsem po zaslugi dobrih domačih zabav, kot so na primer Meet Me, Syndustry in Summer Gathering, kjer so nastopili domala vsi veliki tuji DJ-ji in zaradi katerih se je popularnost naše male državice precej dvignila, tako da velja danes za dobro party oazo… Tudi midva z Urošem sva k temu veliko pripomogla, saj ljudje cenijo najin zvok, ter vedo, da prihajava iz Slovenije. Tako se mi je tudi že večkrat zgodilo, da sem slišal pohvale, da je nekomu naš »značilen slovenski zvok« najbolj všeč. :) Žal »novih« Slovencev še ne poznajo preveč, vendar si naša mladina iz leta v leto utrjuje pot in sem prepričan, da se bo slej kot prej še kdo pridružil reprezentanci. :)

Kako je na tvojo kariero vplivalo dejstvo, da te je pod svoje okrilje vzel Carl Cox, oziroma njegova založba?

To, da sem lahko izdal ploščo pri njegovi založbi (In-tec) mi je bilo v veliko zadovoljstvo, ker sem vedno cenil tako njega, kot tudi In-tec kot založbo, poleg tega pa so bile to že od nekdaj moje sanje. Cox je mojo glasbo vrtel že prej in moje plošče so pogosto našle svojo mesto na njegovih osebnih lestvicah, tako da me je tudi že pred tem cenil in podpiral. Po izjemnem uspehu, ki ga je dosegel moj prvi EP pri In-tecu, pa je šlo vse samo še na gor in mi je bilo zagotovo v veliko pomoč pri moji karieri. Menim pa, da me ni podpiral zastonj in da bi bilo brez dobre lastne produkcije in DJ-anja vse zaman…

Ustanovil si tudi novo založbo »Jesus Loved You«. Od kje si dobil idejo za ime in zakaj preteklik v imenu, ter kakšni glasbi oziroma produkciji je/bo založba sploh namenjena?

Kar se tiče imena založbe, sem se ga domislil sam, v sebi pa nosi sporočilo, da nas je imel Jezus rad v času svojega bivanja na zemlji, danes pa si njegove ljubezni z našim početjem ne zaslužimo več, ker iz dneva v dan uničujemo naše okolje, trpinčimo naš planet in pogosto uničujemo medsebojne odnose zaradi materialnih dobrin,… Tukaj bi lahko še veliko povedal, vendar nisem ne politik in ne filozof, vse to pa je le moj oseben pogled, ki ga nočem in ne nameravam vsiljevati nikomur drugemu.

Založba je bila ustanovljena z namenom, da bo izdajala glasbo le v digitalnem formatu, ki se bo potemtakem prodajala le v mp3 prodajalnah po spletu… Ni stilsko omejena, prva izdaja, naslovljena »I Pray« pa plava nekje med trancom, techom in progresivo, ter je doživela izjemen uspeh, saj je navdušila marsikaterega DJ-a; med drugim tudi Paul Van Dyka, Ferryja Corstena, Eddyja Holliwela, Funk D Voida ,… Naslednjo izdajo pripravlja Marko Nastič in lahko povem, da bo precej drugačna od njegovih dosedanjih izdaj. Zatem sledi Umek in še kdo drug.

Če je kdo slučajno zainteresiran, da bi izdal pri naši založbi in ima dober material, naj nam pošlje svoj demo posnetek, kontaktne podatke pa lahko dobi na spletni strani www.jesuslovedyou.com.

Zadnja leta se na sončni strani Alp nekoliko prebuja tudi house produkcija, ki je dolgo časa pravzaprav skoraj da ni bilo. Kaj meniš, da je glavni vzrok, da tako »zamuja« za technom?

Mislim, da v preteklosti enostavno ni bilo dovolj house producentov, kateri bi bili sposobni presenetiti s kakšnim dovolj dobrim house komadom, ki bi se ga sploh splačalo izdati. House glasba, tako kot techno, potrebuje velikega ljubitelja žanra, ki se s produkcijo tudi veliko ukvarja in tega žal ni bilo.

Z leti se je produkcija elektronske glasbe zelo poenostavila, saj danes zadostuje, da imaš dovolj dober računalnik, ter tono piratskih programov, ter lahko s tem že marsikaj narediš, medtem ko je bilo v preteklosti potrebnih precej več naprav in volje, da si lahko sploh ustvaril kaj spodobnega. Menim, da bo v bližnji prihodnosti verjetno še več takšne produkcije, bi pa na tem mestu rad omenil nadarjenega mladega producenta Robert G Roya, ki bo izdal svojo novo ploščo na naši založbi Earresistable in če zanj še niste slišali, boste zagotovo v kratkem.

Na tradicionalno razvajeni in nevoščljivi slovenski sceni je bilo med drugim moč slišati tudi to, da je bilo pri tvojih uspešnicah bolj malo »tvojega«, ter da si si melodije in glasbo sposodil drugje oz. iz drugih komadov. Kako bi odgovoril na takšne očitke?

Slovenci smo že po tradiciji zelo slabi patrioti, tako da se vedno najde kdo, ki zelo težko prizna uspehe soseda, kar je verjetno ena izmed posledic komunizma. ;) Hvala bogu je to le mnenje manjšine, ki je ponavadi zelo glasna le zaradi pomanjkanja lastnega talenta, ter skuša svoje frustracije in bolno dušo pozdraviti tako, da blati druge. Obstaja sicer možnost, da me je kdo kdaj narobe razumel, ker sem v intervjujih večkrat omenil, da sem dobil navdih za komade drugje; na primer za »Leliwo« sem rekel, da sem dobil inspiracijo od komada Silicone Soul »Ride on«, vendar le za izbiro violin, kot elementa komada. Če bi že moral koga upoštevat, sta to verjetno Silikonca, vendar sta fanta Leliwo vrtela in sta mi tudi osebno rekla, da je moj komad boljši, ker je res odigran in avtorski, medtem ko sta onadva vzela melodijo iz neke stare disko plošče… Vendar tistih s pripombami to ne zanima, ker sta Silikonca pač iz Škotske. ;)

Kar se tiče komada Flying sem prav tako večkrat omenil, da sem dobil navdih na Ibizi, ko sem kupil eno izmed številnih kompilacij legendarnega chill out bara Cafe del Mar. Na tej kompilaciji sem slišal neko drum and bass, chill out skladbo z akustično kitaro, ter sem si nato zaželel narediti nekaj podobnega, vendar v house žanru. :) V vseh komadih pa je bilo vse odigrano in skomponirano s pomočjo Denisa Beganoviča, ki je izvrsten glasbenik, medtem ko je kitaro na »Flying« odigral moj bratranec, Marko Stropnik, ki je prav tako odličen kitarist, tako da nam res ni bilo potrebno »krasti« in so vsakršni takšni očitki popolnoma neutemeljeni!!!

Nekatere zvrsti oz. podzvrsti elektronske glasbe danes izginjajo, medtem ko nastajajo nove. Vendar mar ni večina ti. novih zvrsti zgolj mešanje obstoječih in oživljanje starih in mar ni danes skoraj nemogoče narediti kaj popolnoma »originalnega«?

Strinjam se da je večina novonastalih žanrov le fuzija že obstoječih, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da to niso novi žanri. Kar nastane, je noviteta in jaz to tudi tako obravnavam. Kar pa se tiče originalnosti, menim, da je vedno mogoče presenetiti in da se bo v elektronski glasbi vedno našla inovativnost. Če pogledamo, se je v zadnjih letih ponovno začel vračati vpliv electra iz 80ih, vendar v novi preobleki, ki zveni zelo sveže. Zaradi fuzije electra in drugih sodobnih žanrov je scena doživela pravo osvežitev, na plesišča klubov so se vrnili starejši nostalgiki, za marsikoga, ki je rojen po letu 85, pa je to popolna noviteta, ki zažge…

Kdo so ta trenutek tvoji najljubši in najbolj obetavni producenti, ter zakaj?

John Dahlback, Trentemoller, Ozgur Can, Marko Nastič, zato ker delajo s polno paro, ker so mladi, predrzni… In zelo kvalitetni….

Po nekaj letih smo te lahko končno spet slišali v Ambasadi Gavioli. Kako je bilo ponovno stati za gramofoni v Ambasadi, je bila vrnitev čustvena in ali si ob tem čutil kaj nostalgije za časi, ko sta z Umekom skupaj »kraljevala« v AG-ju?

Zagotovo je bil to večer ki ga ne bom zlahka pozabil. V organizacijo tega partyja je bilo vloženega ogromno truda in energije, ter smo s celotno ekipo garali do zadnjega trenutka, da bi uresničili tisto, kar smo si zadali… Ambasado smo opremili z novim kvalitetnim zvokom in svetlobnimi efekti, kakršnih tam do takrat še ni bilo...

Poskrbeli smo za vse: omejili smo število vstopnic, da ne bi bilo prevelike gneče, ter poskrbeli, da se bodo ljudje čim bolje zabavali. Zame je bilo to bolj, kot obujanje starih spominov, uresničevanje novih dogajanj. Počutil sem se seveda kot doma, s tem da sem imel ta večer res velike zasluge za uspeh partija in ko sem videl kako se ljudje zabavajo in uživajo, sem avtomatsko užival in blestel tudi jaz… Zagotovo party leta 2005.

Kaj vse imaš v načrtu za letošnje leto?

Pripravljam nov mix CD za legendarni španski klub Florida 135, ki je brez dvoma fenomen, s kar 65-letno, spoštovanja vredno tradicijo. To so bile moje sanje vse od leta 1998, ko je pri nas gostoval John Aquaviva in se mi je med drugim pohvalil tudi z mix CD-jem, ki ga je ravno takrat izdal za omenjeni klub. Tako sem si že takrat zaželel, da bi lahko tudi sam kdaj tam vrtel in zakaj ne bi za njih izdal tudi kompilacije. :) Zato tudi menim, da so sanje zelo pomembne! Verjemite vase in spodbujajte svoje sanje! Aprila drugače izide moj nov single za In-tec, pripravljam pa tudi dva nova singla za Earresistible, od katerih bo eden nastal v sodelovanju z Borisom Benkom (Silence), ki bo enega izmed mojih komadov popestril s svojo liriko in odličnim vokalom. Drugače pa je vsako leto veliko potovanj po Evropi in čez oceane, saj imam zasedene že več ali manj vse vikende do konca junija. Aprila grem ponovno na Japonsko in v Avstralijo, za september pa se že dogovarjam za morebitno turnejo v Braziliji… Poletje bo pa itak pestro. ;)