Jure, študent filozofije in primerjalne književnosti, se lahko pohvali z razširjenim vokabularjem, predvsem zaradi pogoste uporabe prislova PAČ. Ostro protestira zoper obdavčitve študentskega dela in celo zahteva ukinitev pravne države. Po drugi strani pa polni državni proračun s tem, ko pogosti svojega jeklenega konjička z lisico. Igor, absolvent prava, poleg »švicanja« v savni razmišlja o kopici otrok – zborčku, katerega bo izuril za glasbenike in jih nato uspešno prodajal. Upajmo le, da je o tem seznanjena njegova partnerica, mati njegovih otrok, ki bo imela pretežno reproduktivno vlogo. Verjetno pa se bo vse to dogajalo nekje na Aljaski, kjer bo Igor poleg uživanja v savni in na snegu očitno doživljal tudi orgazme.

Ali mislita, da obstaja povezava med inteligenco in humorjem?

I: Inteligenca je nekaj, humor pa je čisto nekaj drugega. Žal sta premalokrat povezana.

J: Če pa hočeš imeti inteligenten humor, potem verjetno moraš biti inteligenten. Lahko pa si smešen, pa si butast ...

I: … pa si ravno zato smešen, ker si butast. Lahko si pa namerno butast, potem pa v to vpleteš nekaj inteligentnega, takrat si lahko smešen. Tudi tisti, ki ne razumejo, zakaj si ti smešen, pa si inteligenten, se smejijo, ker si butast, čeprav ne vejo, da si ti butast, zato ker si ti toliko inteligenten in ti hočeš biti tak. Lahko ti še graf narišem.

Nekateri pravijo, da ženske ne »trzajo« na vajino glasbo. Kakšne izkušnje imata vidva z žensko publiko?

I: Punce manj »trzajo«, zato pa toliko bolj zrele ženske.

J: Ravno včeraj je prišla do naju ženska, v 35-ih, dobro ohranjena, z mačjim repom in leopard majico … brez rokavov. Če zaključimo, ženske hodijo na naše koncerte in to predvsem tiste, ki vejo, kaj hočejo.

Na odru sta ponavadi dobro razpoložena in polna humornih domislic. Ali to ljudje pričakujejo od vaju tudi, ko nista na odru?

J: V trenutku, ko jih ugrizneva, nehajo, ker se iluzije razblinijo in dojamejo, da sva v bistvu povprečna zamorjena človeka in da se lahko sprostiva le pred dva tisoč ljudmi.

I: Včasih je dobro biti malo zatežen, da se stvari naredijo. Zato je zateženost nujni del umetniškega procesa.

Kako to, da sta se »fokusirala« na parodiranje slovenskih glasbenih »kvazigurujev«? Ali morda vesta, kako so to oni sprejeli?

I: V bistvu večinoma govorimo o slovenski glasbeni sceni, nato smo to le še dodatno poudarili.

J: Bile so pozitivno zaničljive reakcije. Mislim, da se člani Laibacha ne počutijo ogrožene, ker vejo, da se ne bova začela oblačiti v vojake.

Kaj ste hoteli povedati s komadom Fantastičnih 5?

I: Fantje iz Fantastičnih 5 so naredili ta komad in jaz ne vem, kaj so oni hoteli s tem povedati. Kar koli bi povedal o njih, lahko oni demantirajo.

J: To je bil gostujoči projekt.

Od kod ideja za parodije? Ali koga posnemata?

J: Parodija je v bistvu to, da vzameš vsebino in formo nekoga in spreobrneš tako, da je smešna. Dejansko pa midva v vsakem komadu prinašava najino sporočilo.

I: Nisva nikogar posnemala, ampak sva »kradla« žanrska pravila, ki so zelo razpoznavna, in to potem obračala po svoje. Teme, ki so globalno zanimive, so podane v nekih formatih, in te lahko izpostaviš oziroma potenciraš. Na primer, ko govoriš o družinskem nasilju, to še bolj poudariš, če narediš v žanru.

Ali je izgled relevanten za uspeh na glasbenem področju?

I: Če naju pogledaš, očitno ni pomembno.

J: No, čeprav se imam jaz za lepega človeka.

I: Tako je. Mislim, da je važno, kaj nosiš v sebi in v žepu, in ne, kaj kažeš na zunaj. Vsak človek je lahko lep, sploh, če je tema in če je zraven alkohol.

Kaj vama pomenijo prazniki komercialne narave npr. valentinovo?

I: Bljak, bljak. Jaz valentinovo absolutno preziram, ga ne praznujem in mi gre na živce.

J: Imejmo se radi vse dni v letu. Kljub temu pa mi srce zaigra, ko 14. 2. dobim bombonjero, to pa zato, ker sem večinoma lačen. Včeraj na primer, se je zgodila afera. Bend našega kova po koncertu ni dobi hrane ...

I: … zato, ker jo je požrl Jan Plestenjak.

J. Mislim, da je Jan Plestenjak pri celotni zadevi relativno nedolžen, zato predlagam naslov: Nedolžen, ampak sit.

Kakšno je vajino mnenje o nekonvencionalnih metodah ljubljenja npr. svingerstvu?

I: Saj to ni nič nekonvencionalnega in novega, ampak zdaj je to postalo škandalozno, ker smo dobili človeka, ki ga vsi poznamo in mu lahko to »pripopamo«. Če je to Avreliov žur, naj to počne, me ne moti. Mislim, da je še vedno lahko dober poslanec. S tem pa ne namigujem, da je dober poslanec, ampak, če bi bil dober poslanec, bi lahko ostal dober poslanec kljub temu.

Prednost oddaje Štafeta mladosti za vaju kot glasbenika?

I: 17. 2. je zadnja Štafeta z nama kot voditeljema in potem bo Štafeta z Urško Jerkič.

J: Šlo je predvsem za neujemanje v vizijah o bodočnosti. Midva sva imela vizijo A, medtem ko ima redaktorica vizijo K.

I: Dejstvo pa je, če se pojaviš vsakih 14 dni na televiziji, ne glede na to, kaj počneš, avtomatsko poskrbiš za to, da si stalno prisoten.

Droge?

I: Droge so prisotne v svetu, zakaj ne bi bile tudi pri nas? Ali smo mi kaj manj kot ostali, da si mi tega ne bi mogli privoščiti? Ugotovili smo, sploh zadnje čase, da se za razliko od alkohola da travo kupiti po tej deveti uri. Tako nelegalne droge postajajo bolj dostopne kot legalne. Kakšen kaos.

J: Zadeva je skorumpirana, tako kot vsaka kontrola. Zadnjič sem opazoval policaje, vpletene v to zadevo, saj je bil policaj sredi Čopove na »horsu« (in to rjavem, dva metra visokem) ...

I: ... in oviral promet.

J: Čeprav smo veliko na cesti in glede na to, kako se na sploh obnašamo, nam niso nikoli nič žalega storili, tudi ko so nas ustavili in bi nas upravičeno lahko oglobili, nas v bistvu neupravičeno niso. Zato jih imamo radi.

Kje se vaju da videti?

J: Ne veva. Obljubljava pa, da bova zdaj enkrat uredila stran, da se bo dalo na internetu pogledati.