Začetki skupine Hari Mata Hari segajo v leto 1985, ko so se našli Hajrudin Hari Varešanović, Izo Kolečić, Edo Mulahalilović, Pjer Žalica in Zoran Kesić. Še isto leto so izdali svoj prvenec z naslovom »U tvojoj kosi«. Skupino sta kmalu zapustila Pjer Žalica in Zoran Kesić, na njuni mesti pa sta prišla Nero Jeličić (bas) in Adi Mulahalilović (klaviature). Nera Jeličića je kmalu zamenjal Željko Zuber.

Drugi album »Ne bi te odbranila ni cijela Jugoslavija« so izdali že naslednje leto in je postal album leta, tretji album »Ja te volim najviše na svijetu«, ki so ga posneli s pomočjo glasbenega producenta in kitarista Indexov Bode Kovačevića, pa so izdali leta 1988. Na albumu lahko najdemo tudi hite »Javi se«, »Kad dođe oktobar«, »Igrale se delije« in »Sedamnaest ti je godina«, ki jih je zapela Tatjana Matejaš - Tajči. In ravno ta plošča je skupini izborila mesto med najpopularnejšimi pop skupinami.

Uspehu je sledila turneja po Jugoslaviji, na kateri so odigrali kar 250 koncertov. V enem letu je bilo prodanih 300 tisoč plošč, skupina pa je veljala za najbolje prodajan band založbe Jugoton in je bila proglašena za skupino leta. Novi album »Volio bih da te ne volim« je dosegel rekordnih 500 tisoč prodanih plošč, hiti iz tega albuma »Svi moji drumovi«, »Na more dođite«, in »Što je bilo bilo je« pa so bili dolgo na vrhu vseh pop lestvic.

Rekord so ponovno podrli s 700 tisočimi prodanimi izvodi albuma »Strah me da te volim«, ki so ga predstavili na dveh koncertih v beograjskem Sava centru. Novi hiti »Prsten i zlatni lanac«, »Otkud ti k'o sudbina« in »Ostavi suze za kraj« so navdušili občinstvo. Na drugem izmed teh majskih koncertov se jim je na odru pridružila La Toyah Jackson, sestra slavnega Michaela Jacksona. Skupino je naslednje leto zapustil Edo Mulahalilović, Hari Mata Hari pa so istega leta izdali album »Rođena si samo za mene«, kjer so se znašli hiti, kot so »Ja ne pijem« s Harisom Džinovićem, »Nije za te bekrija« in »Nije zima što je zima«.

Ko je v BiH izbruhnila vojna, je skupina prekinila z ustvarjanjem. Leta 1994 je Hari izdal ploščo »Ostaj mi zbogom ljubavi« s hiti »Bilo je lijepo dok je trajalo«, »Ti si mi droga« in »Ja sam kriv što sam živ«, skupina pa se je ponovno združila leta 1997. Medtem se je spremenila zasedba, saj so bili v tem obdobju poleg Harija v skupini še Izudin Izo Kolečić, Karlo Martinović, Miki Bodlović ter Adi in Emir Mehić. Takoj naslednje leto so že izdali nov album »Ja nemam snage da te ne volim«, ki nam je prinesel hite »Ne lomi me«, »Emina«, »U pomoć«.

Hajrudin Hari Varešanović je skupaj s skupino Hari Mata Hari štirikrat nastopil na nacionalnih izborih za Pesem Evrovizije. Prvič je nastopil na jugoslovanskem izboru leta 1986 v Prištini s pesmijo »U tvojoj kosi« in z njo zasedel peto mesto. Naslednje leto je z »Nebeska kraljica« pristal na 14. mestu. Na bosanskem izboru leta 1999 je v domačem Sarajevu skupina Hari Mata Hari zmagala kljub temu, da je tekmovala z močno konkurenco kot so Dino Merlin, Plavi orkestar in 7Up. Z zmagovalno pesmijo »Starac i more« pa Hari Mata Hari niso nastopili na Evroviziji, saj je bila pesem razglašena za plagiat. Hari je namreč pesem domnevno prodal na Finsko že leta 1997, neka finska pevka pa jo je posnela v finščini in jo naslovila »Heart Blood«.

Skupina se je dokončno vrnila na pot stare slave leta 2001, z izdajo albuma »Baš ti lijepo stoje suze«, kjer lahko poslušamo »Kao domine«, »Kada izgorim« in »Zjenico oka moga«. Leta 2002 so Hari Mata Hari s pesmijo »Ružmarin« nastopili na 6. hrvaškem radijskem festivalu in pesem je postala velik hit. Skupina je prejela številne nagrade, med katerimi velja posebej izpostaviti prestižno glasbeno nagrado Davorin, ki so jo leta 2002 prejeli za pesem »Kao Domine«.

V tem obdobju je skupina nastopila na številnih koncertih, nazadnje pa izdala tudi album »HARI Mata HARI - LIVE 2002«. Leta 2003 je bil v zagrebški diskoteki nepozaben koncert »The Best«, skupina pa je izdala tudi novo pesem »Idi, idi« in z njo nastopila na 7. hrvaškem radijskem festivalu. Kasneje istega leta so nastopili tudi na Splitskem festivalu skupaj z Ivano Banfić in pesmijo »Navodno«. Tudi ta je postala zelo priljubljena.

Konec leta 2003 so se Hari Mata Hari odpravili na turneje po tujini in se začeli pripravljati na nov album ter ponoven nastop na Hrvaškem radijskem festivalu. Skupino je zapustil Miki Bodlović, malo pred njegovim odhodom pa se ji je priključil Franjo Valentić, Harijev dolgoletni sodelavec. Na 8. hrvaškem radijskem festivalu so nastopili s pesmijo »Nema čega nema«, na Splitskem festivalu pa z »Zakon jačega« v duetu s Kemalom Montenom. Leta 2004 so izdali istoimenski album, ki pa je precej drugačen od starejših albumov. Tekste je ponovno prispeval Fahrudin Pecikoza - Peco, pa tudi za glasbo in aranžma je tako kot skoraj vedno poskrbel Hari. Toda tokrat so se na albumu znašli veliko hitrejši ritmi, kot smo jih bili vajeni pri skupini Hari Mata Hari.

Največji Evrovizijski uspeh je skupina dosegla leta 2006 v Atenah, ko so s pesmijo »Lejla« osvojili odlično tretje mesto. »Lejla« je ljubezenska balada s karakterističnimi elementi bosanske sevdalinke. Avtor glasbe je Željko Joksimović, besedilo pa sta napisala Fahrudin Pecikoza in Dejan Ivanović. Joksimovića so si Evrovizijski oboževalci zapomnili tudi po pesmi »Lane moje«, s katero je leta 2004 predstavljal Srbijo in Črno Goro.

V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja je skupina Hari Mata Hari veljala za absolutni vrh jugoslovanske zabavne in pop glasbe, ta status pa ohranja še danes. Nastopili so na več kot tisočih koncertih in do danes prodali kar 5 milijonov albumov. Hari je eden izmed najpomembnejših in najustvarjalnejših bosanskih avtorjev, skupina Hari Mata Hari pa ostaja ena najbolj znanih, popularnih in spoštovanih skupin iz BiH vseh časov.