Pred vami je poročllo s tiskovne konference v Velenju, kjer smo se pred začetkom enega najboIjših letošnjih partyjev o glasbi in njihovem delu pogovarjali s svetovno znanim in po mnenju mnogih najboljšim DJ-jem, ter enim izmed očetov svetovne house in techno scene, temnopoltim Angležem Carlom Coxom, njegovim prijateljem in solastnikom založbe Intec C1-om, ter "ljubIjenčkom" domačega občinstva V. Kanzyanijem. Po adrenalinski vožnji po vijugastih cestah do Velenja in ob našem prihodu na tiskovko, je bil Carl povsem sproščen in prešerno nasmejan. Naši prvi vtisi so se skozi pogovor le še okrepili in Carl se je izkazal kot dober in predvsem zanimiv sogovornik. Tudl C1 in Kanzyani nista niti malo zaostajala.

Kako gledaš na to, kar počneš?

Cox: Moja vizija tega, kar počnem, je del tega, ob čemer sem odrasel. Nisem imel nobene izbire, samo sledil sem svojemu instinktu, kaj me zadovoljuje in kako lahko osrečim tudi druge Ijudi. Vedno sem se čutil povezanega z glasbo in s tem, da bi odkrival nove talente. Zato sem ustanovil založbo Intec, da bi tudi drugim ponudil pogoje za delo, kot jih imam jaz. Vedno iščem naslednjo novo stvar, neprestano iščem nov zvok in prihodnost. Po treh desetletjih v glasbi in po mnogih spremembah bo moj nocojšnji nastop kljub vsemu tak kot moj prvi. Užival bom. Ne vem, kakšna je tukajšnja scena, ne poznam publike, ne vem, kakšen bo njihov odziv... Vem pa, da imam s seboj dober izbor plošč in da je razlog, da sem tukai, da ljudem omogočim kar se da dobro zabavo, to pa je, po pravici povedano, tudi edini razlog, zakaj to počnem. Če v tem tudi sam ne bi užival, tega preprosto ne bi počel...

Ali se počutiš povezanega z množico?

Cox: Vedno. Pogovor z Ijudmi pomaga, da razumeš razloge, zakaj Ijudje hodijo na partyje. Večina Ijudi pride, da pobegnejo od vsakodnevnega življenja. In jaz sem tisti, ki jim poskuša omogočiti kar se da dobro zabavo, ne da bi mi jih bilo treba v to siliti. Tudi sam sem bil na mnogih zabavah in tudi sam zelo dobro poznam te razloge.

Kako misliš, da se med seboj razlikuje publika, npr. evropska, ameriška ali japonska?

Cox: Povsod je drugače, vendar Ijudje so ljudje. Važno je, da razumejo glasbo, ki pa je v petnajstih letih postala "glas" sveta. Nekatere zvrsti se pač nekje razvijejo prej, drugje pa kasneje, vendar je glavna ideja povsod, da se Ijudje zabavajo. Pika!

C1, ti si že vrtel pri nas. Kaj si ti misliš o slovenski publiki?

C1: Naj povem takole, kar se mene tiče, je bil to moj najljubši nastop letos. Čudovita publika, tako da sem tudi Kanzyanijevo vabilo v Velenje z veseljem sprejel.

Zmeraj si tako poln energije, s kakšnimi vajami skrbiš za kondicijo?

Cox: Vajami??? Hahaha. Pravkar sem si kupil sobno kolo, to pa je verjetno edina stvar, ki sem jo naredil v smislu svojega razgibavanja. Če sem odkrit z vami, veliko hodim in tekam naokrog.

C1: Nikamor ne hodi, še do garaže se pelie.

Cox: Ne razmišljam veliko o kondiciji, zdi se mi, da je to bolj odvisno od misli - greš tako daleč kot hočeš iti. Vendar verjemite, po vikendu sem tudi jaz izmučen.

Kakšno je načelo vajine založbe Intec in kako je nastala?

C1: Intec je v bistvu nastal zaradi tega, ker sva se počutila zafrustrirana, ker sva slišala veliko dobre glasbe, ki je prihajala od producentov, ki niso bili znani in niso nikamor prišli, ker jih velike založbe niso hotele sprejeti, ker pač niso bili velika imena. In kdo bi bil boljši od Carla, da promovira nova neznana imena. In zato smo se odločili ustanoviti Intec. Glasbeno načelo založbe je: plesna glasba z dušo. 12" so v glavnem tako ali tako klubska glasba, ki temelji na housu ali technu, medtem ko lahko med CD-ji najdemo vse: od miksov electronice, do bolj funky, jazzy glasbe. Seveda nam mora biti tudi všeč. Menimo, da mnogo glasbenikov v svojo glasbo ne vstavi dovolj duše. Preveč hočejo zveneti kot nekdo drug, raje kot da bi ustvarjali novo glasbo.

Ali mnogo dobrih idej zatre glasben industrija?

Cox: Seveda, industrija hoče naslednjo Britney Spears. Mi pa recimo raje z denarjem podpremo neznane umetnike, ki ne dosežejo 25-milijonske naklade, a ustvarjajo nekaj novega.

C1: Veliko je tudi založb, ki se specializirajo samo za določeno zvrst (celo v samem technu), recimo da neka založba izdaja samo hard techno, druga samo tech-house in tako naprej. Mi pa poskušamo zajeti vse.

Kaj pri založbi pripravljate?

C1: Trenutno imamo v pripravi dva projekta. Eno je moj CD Shifting Gears, ki bo izšel julija oz. avgus­ta. Druga stvar je album po našem mnenju najboljšega techno artista, ki pa ga še nihče ne pozna. Ime mu je Brian Zenth in prihaja iz Amerike. Zagotavljamo vam, da bo odličen.

Kaj pa načelo založbe, boste pri njem ostali ali imate še kakšne večje načrte?

C1: Kupili bomo Coca-Colo. Svetovna dominacija... haha. Samo rast. Obsedeni smo z glasbo in poskusili se bomo ukvarjati z vsemi zvrstmi, ki nas bodo zanimale.

Cox: Po pravici povedano, nimamo nobenega načrta. Še vedno smo samo majhna neodvisna založba in rad bi, da tako tudi ostane. Rad imam nadzor nad tistim, kar počnem in nočem, da bi kdo drug skušal vplivati na moje ideje in zamisli. Trenutno smo zadovoljni s tem, kar počnemo, upamo pa, da bo lahko čimveč ljudi našo glasbo slišalo, tako ali drugače.

Kaj pa konkurenca, ali je že prišlo do kakšnega poskusa prevzema založbe?

Cox: Še vedno smo zelo underground založba, in to mi je všeč, ker tako vplivamo na underground sceno in to razvijamo. Če hoče, lahko naše plošče izda kasneje tudi kakšna izmed večjih založb, le da jih ne poskušajo spreminjati z umetniškega vidika. Tako vsaj prideš do Ijudi, ki jih drugače verjetno ne bi slišali, tako pa širiš sceno.

Kaj pa mislite o glasbenih smernicah v prihodnosti, kako se bodo spreminjale?

Cox: Glasbene smernice? V to glasbo sem "vpleten" kar najdaljši možen čas in kolikor lahko rečem, se vedno bolj širi in razvija, kar se bo verjetno tudi v prihodnje. Če bi me vprašali pred desetimi leti, ali mislim, da bom kdaj to, kar sem, bi rekel nikakor, vendar sem in sedaj govorim o prihodnosti glasbe... Tako tudi danes ne morem reči, kaj se bo dogajalo čez deset let. Konec koncev bom takrat star 52 let. S plesno kulturo se ne more primerjati nič drugega. Nič še ni dobilo takšnih razsežnosti kot plesna glasba, prihajajo pa nove generacije, ki jo bodo naredile še boljšo. Počutim se odlično, ker sem del tega napredka in te rasti, a žal ne morem odgovoriti, kakšna bo prihodnost po tem, kar se dogaja sedaj.

In zakaj misliš, da je ravno plesna glasba dobila takšne razsežnosti?

Cox: Menim, da zato, ker je veliko bolj splošna. Če pogledamo rock in punk sceno, sta v nekaterih družbah izoblikovali skupine privržencev, ki pa so šli za naslednjo "modno" trendovsko muho. Pri plesni glasbi pa prihajalo nove in nove generacije z vse večjim številom privržencev, kljub temu pa se ljudje povsod po svetu zabavajo na podoben način in ob podobni glasbi, in ravno to plesno kulturo opredeljuje kot svetoven novodoben pojav.

Misliš, da takšen uspeh dosežejo le najbolj drzni?

Cox: Rekel bi, da najboljši preživi ob "koncu dneva". Moraš razumeti, zakaj to počneš. Do vsega moraš imeti določeno strast, če je nimaš oz. če vse to počneš iz napačnih razlogov, lahko tudi "padeš". Jaz sem se znašel vmešan v to sceno, pa če mi je bilo všeč ali ne. Na "koncu dneva" sem postal nekdo, na katerega so se Ijudje začeli obračati, da bi videli, kje leži prihodnost in kaj se na sceni dogaja. To je tudi glavni razlog, da sem ob koncu tam, kjer sem. V glavnem si želim vrteti glasbo in zato tudi to počnem. Svojo pozornost usmerjam tudi v založbo, kjer večina ljudi ve, da so tam, ker si goreče in iskreno želim promovirati ljudi, ki so nadarjeni in si tako srčno kot jaz želijo usvarjati in vrteti glasbo. Čutim, da je to moje poslanstvo.

Zakaj si začel vrteti na treh gramofonih?

Cox: Čutil sem se poklicanega, da naredim korak naprej, v smislu ustvarjalnosti. V nekem trenutku se mi je tudi zazdelo, da z dvema gramofonoma ne moreš početi nič novega, poleg tega pa so me trije gramofoni nekako ločili od večine DJ-jev, ki vrtijo na dveh. To, da potiskam elemente DJ-janja naprej, počnem že od takrat naprej. To je nekaj, kar zelo rad počnem. Obstaia pa tudi mnogo Ijudi, ki na treh gramofonih niso sposobni vrteti. Zato vedno uživam, ko vidim druge DJ-je, kot sta npr. Jeff Mills in Ritchie Hawtin, ki dobro vrtijo na treh gramofonih, poleg tega pa zraven uporabljajo še ritem mašine ipd. Mislim tudi, da ljudje občutijo energijo, ki jo DJ vloži v svoj set in svoje delo...

Kaj pa štirje gramofoni?

Cox: Po mojem, da tega ne bi bil zmožen, ker je zelo težko. Zahteva ogromno pozornosti in koncentracije. Zdi se mi, da lahko s tremi gramofoni povsem zadovoljivo uresničujem svoje želje. Poleg tega pa sem z vrtenjem na treh gramofonih čisto zadovoljen.

Kako je prišlo do sodelovanja me Intecom in V Kanzyanijem?

C1: Valentino in jaz sva bila prijatelja. Nekoč mi je poslal nekaj svojih komadov in enega od njih smo dali na ploščo iz serije International EP, ki jih občasno izdajamo. Na njej pa so štirje komadi DJ-jev iz celega sveta in tako je Valentino predstavljal Slovenijo. Menili smo, da je bil njegov komad eden boljših s plošče, zato smo spet stopili v stik. Povedal nam je o svoji plošči House soul, ki bo po mojem ena izmed najboljših plošč letošnjega leta. Tu pa še sporočilo za vse mlade Ijudi, ki imajo opremo za ustvarjanje glasbe: Ne bodite sramežljivi, pošljite nam svoje demo posnetke, hočemo slišati vašo glasbo, poleg tega pa imate tudi dva izmed najboljših svetovnih producentov: Umeka "Jumeka" in Kanzyanija....

Kje si dobil navdih za ustvarjanje nove plošče?

Kanzyani: Mislim da imam dušo za house, saj sem ga tudi na začetku vrtel. Zelo rad pa mešam tudi elemente housea in techna. Hotel sem narediti nekaj, kar lahko vrtiš v techno setu, vendar s house feelingom.

Kot kakšno zvrst bi opredelili Kanzyanijevo novo ploščo?

Kanzyani: Ne vem točno, house-techno...

Cox: Zelo je funky. "Šopa". Lahko jo vrtiš npr. na prehodu iz zelo trdega techno dela, do tistega, kar pač hočeš vrteti potem. Je pa vsekakor plošča, ki izstopa, izjemen dosežek. Zelo sem ponosen, da jo je izdal pri naši založbi.

C1: Valentinove plošče vsebujejo tisto energijo, ne da bi bile pri tem očitne. Imajo mnogo energije, ne da bi bile pretrde ali "grde". Poleg tega jo boste pa danes tako ali tako trikrat slišali. Haha.

Kako bi na kratko opisal svoja soseda?

Cox: C1-a poznam že kar nekaj let, prej je delal v trgovini s ploščami, nato pa pri Goodlooking records, založbi LTJ Bukem-a, tako da ima izvrstno zgodovino ukvarjanja z glasbo. Poleg tega pa sem se s C1-om zbližal po naključju, ko si je njegov prijatelj, ki le delal zame, zlomil nogo in je nato C1 prišel delat zame. Tako sem našel nekoga, ki je glede glasbe podobno strasten kot jaz, in hoče pokazati, kaj zna. Kanzyanija bolj poznam skozi plošče in preko C1-a, vendar se mi pogosto zgodi, da pogledam na plošče in vedno je na njej Valentinovo ime. To se mi dogaja znova in znova... Ustvarja dobro glasbo. To je nekaj, kar lahko Valentino ponudi Ijudem, kot odličen glasbeni producent in DJ.

Kot si že prej omenil Carl, ljudje ob tvoji glasbi bežijo od vsakdana. Kaj pa počneš ti, da pobegneš od svoje glasbe?

Cox: Veliko miru, tišine. Rad grem v mojo hiško na deželi, kjer mislim, da je edini hrup moje "smrčanje". Gledam televizijo in hodim v klube že odkar sem dopolnil 13 let. Od takrat naprej tudi poslušam in plešem na glasbo. To je nekaj, česar nočem nikoli izgubiti. Ko pa si vzamem čas zase, si v glavnem želim le mir in tišino. Zelo dolgočasno, a resnično.

Kakšno glasbo poslušata v avtu?

Cox: Poslušam veliko 70h, funk, soul, latino, jazz, to so zvrsti, ki me zares navdihnejo. Ko slišim kakšno izmed teh zvrsti, pogosto "našpičim" ušesa, saj me mnogokrat navdihne nekaj, kar je bilo narejeno pred 25 leti. V avtu ne poslušam veliko hip-hopa ali r'n'b-ja, ker se mi zdi, da to ni moj tip glasbe.

C1: Med vožnjo poslušam elektronski jazz, ki je jazz z določenimi elektronskimi elementi obogatena zvrst jazza. Pogosto poslušam tudi starejšo glasbo, mnogokrat po napornih vikendih pa kakršnekoli glasbe ne morem niti slišati.

Imata morda kaj plošč, ki se jih sramujeta?

C1: Veliko, veliko, samo ne bi o tem. Carl jih ima nedvomno več.

Cox: Vrtel sem veliko Roda Stewarta.

C1: Jaz imam album Brucea Springsteena. Samo Carl je svoje plošče vrtel Ijudem, jaz jih pa sebi.

Ali si morda kdaj želel igrati kakšen instrument?

Cox: V osnovni šoli sem hotel igrati boben v šolskem orkestru, vendar sem kmalu videl, da to zame ni ravno prava stvar.

Tako pa se je tiskovna konferenca tudi končala. Od nepozabnega doživetja v Rdeči Hali v Velenju pa nas je ločilo le še nekaj ur.

Intervju izveden pred dogodkom Design of Love 3 (leta 2001)