The Walkman & Arhibald Arhibaldovich 24. junij 2011 | 12:16
Za finale predpoletne koncertne evforije v Kino Šiška prihajajo ameriški indie-rock samorastniki THE WALKMEN!
Namesto povzetkov svetovnih in domačih medijev, ki se ne morejo odločiti ali so The Walkmen vmesna stopnja med Bobom Dylanom in The Strokes, med Joy Division in Interpol ali med Jesus & Mary Chain in The National, naj povzamemo nekaj tipičnih vzklikov Youtube komentatorjev: »Tole se stilu in kvaliteti Joy Division približa mnogo bolj, kot so Interpol kdarkoli uspeli«, »Ko poslušam The Strokes, slišim le The Walkmen.«, »Zvenijo kot da bi Dylana zabrisali v The Clash.«, »The Walkmen uspejo ujeti optimalni kontrapunkt med optimizmom dobrega razpoloženja in skrajno depresijo, in to v natančno istem momentu.«, »Nekaj tako neverjetno lepega je v teh besedilih, v teh glasbenih aranžmajih, v tem petju, v tem občutku za čas. The Walkmen so praktično glasbena perfekcija, vsaj kar se mene tiče.«
The Walkmen niso le še ena od trendovskih muh nekajdnevnic indie rock scene. Kljub temu, da izstopajo od tipičnega profila »hipster« benda, pa seje njihov izredni lanskoletni album »Lisbon« zavihtel na visoko 21. mesto na lestvici albumov leta po izboru indie biblije Pitchfork. Lisbon je že šesti album skupine, ki je svojo pot začela na Washington D.C. sceni in je nastala iz bendov Johnatan FireEater (Paul Maroon /kitara, klavir, Walter Martin/klaviature,bas, Matt Barrick / bobni) ter The Recoys (Peter Bauer / bas, klaviature in Hamilton Leithauser /vokal, kitara).
The Walkmen so se leta 2001 preselili v New York, kjer so v East Villageu odigrali svoj prvi špil. Album prvenec z naslovom Everyone Who Pretended to Like Me Is Gone je izšel naslednje leto in z njim je bend vzpostavil prepoznavni zvok inovativnega pristopa h grajenju atmosfere in aranžmajev. Neobičajne ritmične strukture, cirkularni, rožljajoči kitarski zvoki, ambientalni klavirski vložki in unikatni vokali so kritike vodile k primerjavam z zgodnjimi deli U2 in The Cure, mnogi pa so jim morali priznati precej večjo zvočno originalnost v primerjavi s sodobniki in someščani The Strokes. Leta 2004 je izšel drugi album Bows Arrows, ki je bil po mnenju mnogih kritikov eden albumov leta, prvi singel z njega, udarna, zanosna, himnična skladba The Rat, pa jih naredila svetovno prepoznavne in sprožila val vzhičenih komentarjev, da gre za najboljšo rock skladbo nasploh. Med drugim je skladba The Rat zasedla 20. mesto na Pitchforkovi lestvici 500 najboljših komadov minulega desetletja. 2006 sta sledila albuma A Hundred Miles Off, na katerem je bend razširil instrumentarij in se preusmeril k raziskovanju bolj folk ter blues rock korenin (navezave na Boba Dylana in Roya Orbisona), kar je še bolj eksplicitno predstavil na albumu Pussy Cats starring The Walkmen, ki je v bistvu samosvoj remake albuma Pussy Cats, ki sta ga leta 1973 posnela Harry Nilsson in John Lennon. Če ta dva albuma nista izpolnila velikih pričakovanj svetovne javnosti, pa je to uspelo naslednjemu albumu – You & Me je prepričal kritiško javnost s svojim konsistentnim zvokom in atmosfero ter se zavihtel visoko na lestvice novega rocka.
The Walkmen je bend, ki koraka počasi, a vztrajno in silovito. Ob vztrajnem potrjevanju statusa enega najbolj zanimivih sodobnih rock bendov s slovesom izjemnih živih nastopov, je le vprašanje časa kdaj se bodo pridružili zvezdniški areni njihovih indie rock sodobnikov. Mogoče je to ena od zadnjih prilik, da jih vidite v atmosferi klubskega nastopa!
Arhibald Arhibaldovich je mlada domača indie rock skupina, ki je rasla ob vplivih otoških skupin, a ko je ugotovila, da vendarle prihajajo iz Balkana, je v svojim pesmim dodala še drugo noto. Bobnar in pevec sta se spoznala v srednji šoli in po nekaj kadrovskih rošadah leta 2009 osnovala bend. Priredbe kmalu zamenjajo avtorska dela, ki izžarevajo trenutno počutje in naključno inspiracijo. Iz koncerta v koncert izpopolnjujejo svoj odrski nastop, ki ga dopolnijo z ritmičnimi vložki. V zadnjem letu so opazno napredovali in se izkazali kot predskupina Repetitor, The Crookes in Moby. Ker studijskih posnetkov še nimajo, se jih splača preverit v živo. Skratka: "Arhibald Arhibaldovich so neobremenjeni, nepretenciozni, mladostni in plesni."
Vstopnina:
Predprodaja: 18 EUR
Na dan koncerta 22 EUR




