26. septembra bomo lahko v novo odprtem Kinu Šiška spremljali koncert priznane skupine Trans-global Underground in Oojani (“The Bellydance Superstars”) ter simfonijo rokerskega duba skupine Dreadzone.

Trans-global Underground
Skupina je prepoznavna po svojih mešanicah glasbenih stilov ter ritmov s popolnim neupoštevanjem glasbenih sporočil, tehnoloških ovir in normalnega. Včasih so delovali naravnost pred očmi publike, včasih iza odra, nikoli pa niso prenehali biti vplivni. Njihov prvi single “Temple Head” je bil sporočilo z določenim namena in si je pridobil sloves klubske himne, kljub počasnemu funk ritmu skupaj z indijskimi klasičnimi ritmi, brazilskimi tolkali in solo kitaro. Trajalo je nekaj časa, da je svet to sprejel, vendar je v sredini 90-ih rast ambientalnega in trans stila ustvarjala potrebo za novimi idejami, in TGU jih je imel veliko. Njihove “live” predstave vsebujejo arabeskne vokale, varuhe neapeljskih temljev ter množico raperjev in bobnarjev. Njihov prvi album “Dream of 100 Nations” je prišel na lestvico top 50 hitov, dobil dobre kritike ter dosegel sam vrh indijskih lestvic. Naslednji album ‘International Times’ je dosegel top 40 ter skupino izstrelil v Evropo.  Ko so TGU začeli z remiksi in lastno produkcijo so njihovi urniki postal napornejši. V tem času so začeli s snemanjem albuma “Diaspora” z vokalistko Natacho Atlas, izšel pa je tudi njihov tretji album “Psychic Karaoke”. Takrat je zasedba že uživala veliko mero ugleda v centralni in vzhodni Evropi, kar je vplivalo na njihov četrti album “Rejoice Rejoice”, ki je bil sneman v Pragi, Budimpešti in Sofiji in turneje vse do Kazakstana. V tem času se je zasedba večkrat zamenjala. Natacha Atlas je uspela s solistično kariero, veliko njenih del je bilo produciranih s strani TGU, medtem, ko je prvotni moški vokal Tuup prihajal in odhajal v neeankomernih intervalih, saj je nepričakovano rapal v različnih delih sveta. V zasedbi so sodelovali tudi solisti iz Južne Afrike, kot so Doreen Thobekile, Johnny Kalsi iz Dhol Foundationter ter veliki britanski citrar Sheema Mukherjee. TGU se je skozi leta spreminjala ….producent/DJ Hamid ManTu in Tim Whelan sta se za kratek čas preselila v Kairo, kjer sta koncem 90-ih sodelovala z umetniki kot so Hakim, Khaled in Kazem El Sahar, preden je izšel njihov peti album “Yes Boss Food Corner” , ki je poslal TGU na njihovo 3-letno svetovno turnejo, med katero so izdali še šesti album z naslovom “Impossible Broadcasting”. Ta jih pripelje domov v Anglijo…. vsaj večino njih…kjer ustvarijo svojo znamko Mule Satellite. Leta 2007 je nato izšel njihov “Moonshout,’ verjetno najambicioznejši izdelek do tedaj. Leto 2008 so začeli z nagrado ‘Best Club Global Artist’ na BBC Radio 3 World Music Awards, kar jim je prineslo še eno zelo zaposleno leto. Imeli so 65 nastopov po vsem svetu, vključno z zelo razpoznavnim nastopom pri WOMAD, Beautiful Days in Bestival. Leta 2009 so TGU izdali svoj album “Best Of”. (Nascente).

Oojani (“The Bellydance Superstars”)
V zadnjih šestih letih je Oojami izdal 3 albume ( mednarodno ga povzdigne Miles Copland, nekdanji manager Stinga in skupine Police), igral na stotinah prireditev v več kot 15 državah, vključno s turnejo po ZDA/Kanadi ter izvedel več kot 30 kompilacij po celem svetu. V zadnjem času je pisal glasbo za velike Hollywoodske filme, njegovo glasbo pa je za svojo vzela/njegova glasba pa je postala priviligirana s strani EMI Arabia- ena največjih znamk na Bližnjem vzhodu. Oojamijev uspešni album »Bellydancing Breakbeats« ga je porinil v mednarodno sceno trebušnega plesa, še posebej v ZDA. Kreiral je nov stil, neko mešanico stila glasbe za trebušne plesalce, odobrene s strani “The Bellydance Superstars”. Življenje se ne bi moglo obrniti na bolje kot se je, saj se v pesmi “ Fantasy” iz kultnega filma Dirty Pretty Things pojavlja mlada sexy francoska igralka, ki vrti svoje boke. Njegov naslednji izdelek »Urban Dervish« je zamal glasbene stebre in popeljal OOjamijev zvok v večnacionalne vode. Njegov zadnji izdelek »Boom Shinga Ling« je ohranil svežino in otroško navdušenje živo, kar je kvaliteto produkcije in kompozicije močno izpopolnilo, pri tem pa ni pustilo nobenega dvoma, da je Necmi Cavli eden najbolj razburljivih, inovativnih producentov, ki s postavljanjem novih temeljev ustvarja današnjo globalno beat sceno.

Dreadzone
Britanska skupina Dreadzone, ki ima svoje korenine v Big Audio Dynamite, je izdala šest albumov, na založbah Creation Records, Virgin in Rufflife. Album »Second Light« je John Peel na BBC Radio 1 opisal kot svojih najljubših deset vseh časov, singel z njega, ‘Little Britain’, je dosegel 20. mesto na britanski lestvici UK Singles Chart in si pridobil status klasike. Citiran s strani John Peel kot eden njegovih najboljših deset vseh časov ter top 20 hit na tem albumu z naslovom ‘Little Britain’ si je pridobil status klasike. Zadnji single ‘Beyond A Rock’ z zasedbinega četrtega studijskega albuma, ki se ponaša z bahanjem bass kitare, rock kitare, elektro refrenov ter močnih bobnov, podprtih z nepozabnim vokalom, ustvarja neizprosno rap dramo. Posnet je z živim občutkom in nato mešan z breakbeat sonic maestro Inchie. To je nenaden adrenalinski izbruh, ki definira in odpira svet rocka in lahkega plesa. V skupini sodelujejo ustanovitveni član Greg Dread, bass kitarist Leo Williams, nezmotljivi MC Spee, legendarni reggae vokalist Earl 16, zraven pa še novi član Chris Compton na kitari in Chris Oldfield na tehnologiji oz. računalniku.