Dolgo smo ga pričakovali, sanjarili o marskiaterem škandalu, sceni na odru, za odrom, kjerkoli a se nič kaj takega na razočaranje vseh slovenskih rumenih medijev in ljudi, ki Mansona poznajo samo po tračih in domnevnih operacijah ter kvazi satanistničnih obredih, ni zgodilo nič kaj takega.

Križanke so bile že kar nekaj ur pred koncertom obkoljene s črnino iz katere je pogosto sekala temno rdeča barva. Priča smo lahko bili nekakšni modni reviji Mansonovih privržencev, oz oboževalcev. Kar nekaj obiskovalcev koncerta je bilo, ki si je drznilo obleči bolj odbito, videli smo ogromno deklet v korzetih, oblekah v gotskem stilu, veliko je bilo mrežastih rokavic, nogavic, majic, veliko fetišizmov in podobno.
Predstavniki moškega spola se v večini niso odločili za tako ekscentrične stile, vendar smo si vseeno lahko ogledali močno prebodene mladeniče z vsevrstnimi dodatki, ki pa so se jih potem, na zahtevo organizatorjev morali znebiti pri vhodu, kar je poželo mnogo neodobravanj in zgražanja.

Običnstvo so začeli ogrevati Amateur god, ki niso kaj preveč naudušili publike, igrali pa so tudi pred na pol praznimi Križankami, saj predskupina ni bila znana v naprej, in tudi če bi bila, verjetno ne bi bil odziv pubilke nič kaj boljši, saj so vsi ''šparali'' energijo za šov, ki jih je čakal v nadaljevanju.
Ko so Amateur god končali s svojim dokaj klavernim nastopom, se je vrsta za vstop v Križanke močno podaljašala, tako da se je čakalo kakšne pol ure in več, saj je bila varnost dokaj stroga – nobenih špic ali špičastih modnih dodatkov, vsi njihovi imetniki so se jih morali znebiti kakor so vedeli in znali, v najslabšem primeru so končali na kupu pri vhodu in potem bog si ga vedi kje.

Množica je postajala vse bolj gosta, glasba vse bolj glasna in posamezniki v njej vse bolj nasilni in nestrpni do vseh okoli sebe, saj si je vsak hotel izboriti najboljši možni prostorček, po možnosti čim bližje odra in na sredi, zato je bil pritisk publike neznosen. V tistem trenutku sem bila nekako presrečna da so vsem odvzeli ostre predmete ker so bili nekateri pripravljeni narediti marsikaj da bi obdražali svojo takratno pozicijo.

Našo pozornost je nato pritegnil govornik, ki je oznanil, da ima pismo samo za nas in da mu je bilo naročeno da nam ga prebere...
Pismo je bilo kot nekakšna pridiga oz navodilo, kako živeti... V njem nam je bilo naročeno, da se čim več drogiramo, uživamo v razvratu in hednozmu ter preziramo vse vrednote, ki nam jih kultura že od malega vbija v glavo in podobno.
Vse ''sprevržene'' misli, ki so bile navedene na tistem A4 formatu je večina v publiki pozdravila z glasnim aplavzom in kričanjem ter navdušenjem, čeprav mislim, da večina, ki je najbolj pozdravljala marsikatero izmed tistih mislih, sploh ni sledila nad čim so navdušeni in čemu v prid vzklicujejo in s tem je bil Mansonov namen oz. ''point'' dosežen.

Na zvezdnika večera smo čakali kar precej časa, medtem pa so nam, hvala bogu, rolali dobro muziko, vse od Rage against the machine pa do Prodogy-jev in ko je bil komad Smack my bitch up na vrhuncu nam je pljuča in oči napolnim nekoliko zadušljiv dim in nam vzel sapo ter zaslepil pogled. Kar naenkrat se je vse bliskalo, množica pod odrom je vreščala in se vse bolj prerivala nato pa je udarilo in zavibriralo, saj je na oder prihrumel Marilyn Manson s komadom If I was your vampire, ki je tudi prva pesem na njegovi novi plošči Eat me drink me.

Začela se je vsesplošna norija pod odrom in na odru, čeprav sem imela občutek da slovenska publika ne ve kako se obnašati na koncertih svetovnega formata.
Večina je, namesto da bi se posvetila glasbi in temu kako jo sami doživljajo ter se prepustili norenju, držala v roki svoje mini fotiče in pa telefone s katerimi so non stop fotografirali in se jezili na ljudi, ki so v šovu in glasbi zares uživali... Nekako se mi zdi, da je bila večina tam zaradi škandalov in šova, kot pa zaradi glasbe in pa zanimive persone, ki je na odru dajala vse od sebe...

No vsi ti ljudje, ki so mrzlično fotkali in snemali so bili nad eventom verjetno razočarani, saj razen metanja slabe slovenske opreme ob tla, stene in v strop ter pljuvanja in rahlega drgnjena po genitalijah niso ujeli nič kaj preveč šokantnega.

Manson v Ljubljano ni prišel delati obscesnosti, vendar izvjati svojo odlično glasbo, kar mu je preprečevala slaba oprema, saj so mu nenehno crkovali mikrofoni, zato jih je od jeze metal ob tla, z odra in še marskiam.
Podrial je tudi stojala za mikrofon, zato so morali razni lučkarji in tonci nenehno skakati po odru z baterijami in pobirati razbito in pe še uporabno opremo.

Pa da se ne oddljim preveč od glasbe, ki je bila ves večer odlična... Lačni nismo ostali ničesar, slišali smo vse njegove največje hite od Sweet dreams do Dope showa.
Pri zadnjem komadu, pa smo bili deležni tudi nekaj dodatnega šova, ko smo na odru ugledli kakih 5-7 metrov visok stol s katerega nam je Manson zavreščal The Nobodies, a mu tudi med tem oprema ni dala miru, saj mu je spet odpovedal mikrofon, ki je takoj ko je crknil odletel iz stola ob tla in ob padcu z modrim bliskom eksplodiral.

Manson je z odra izginil brez pozdrava, ne bev ne mev, zato je bila publika nekoliko zmedena, saj ni vedela ali naj pričakujejo še kakšen bis ali je to dejansko konec.

Po koncertu sem okoli Križank slišala veliko pogovorov obiskovalcev koncerta in moram reči, da ocene koncerta obiskovalcev niso bile nekam visoke. Veliko jih je bilo razočaranih nad tem, da ni bilo toliko šova, kot so ga pričakovali, saj je iz tujine slišati, da Manson na odru izvaja marsikaj, tukaj pa smo bili priča samo 7 meterskemu stolu in pa nekaj plunkov v pubilko.

Kaj reči na to, ne vem... Mogoče je bilo pričakovanje vseh le preveliko, mogoče je krivo to, da je bila slovenska publika Mansona preveč lačna in je pričakovala maksimum, vendar tega ni dobila, ker to ni bila ena njegovih najbolj znanih turnej. Mogoče pa je večina samo pričkovala nekaj, česar sploh ni bilo mogoče dobiti v slovenskem prostoru.