Diyala nam je uprizorila dokaj netipičen koncert za Orto bar, ki ga ponavadi pretresa rock glasba. Tokrat se je vse majalo v ritmih zelo nenavadnega in odbitega hip-hopa. No odru je vladala nenavadno oblečena majhna gospodična z nekakšnimi belimi krilci, ki je spuščala zvoke, ki se tudi slučajno niso skladali z njeno prisrčno-nedolžno podobo.

Obvlada ritem, jezik vrti tako, da jo lahko gledaš samo z odprtimi usti in s svojo glasbo in stilom ustvarja nekakšno psihadelično in energično vzdušje, ki na trenutke da občutek, kot da smo se znašli v neki ''napsihirani'' grozljivki.

Kljub temu, da ni napolnila dvorane Orto bara, so tisti, ki so bili tam dobesedno ''padli noter'', opazila sem tudi nekaj njenih strastnih oboževalcev, ki si jih je pridobila s prejšnjim koncertom v K4. Slišali smo oba njena hita Raw in What is this.

Impresionirala je tudi s tem, koliko energije in koliko različnih zvokov lahko iztisne iz sebe v enem samem komadu. Dobili smo vse kar nam je bilo obljubljeno, odštekanost, nenavadnost, drugačnost in unikatnost.