Po enotedenskem premoru zaradi predpremiere filma Alessandra Angelinija "Dvigni glavo", se Kinoatelje vrača v dvorano 2 goriškega Kinemaxa. Tokrat bo na sporedu tretji film v programu niza GoricaKinema: "Zgodbe iz zlate dobe", s projekcijo ob 17.45 in ob 20.45. Gre za romunsko komedijo v dejanjih, kolektivno delo, ki ga je koordiniral, napisal in produciral Cristian Mungiu, zmagovalec zlate palme na festivalu v Cannesu pred dvema letoma z delom 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva.

Oseben in izviren portret jeseni Komunizma v Romuniji, ki jo režiser ponovno obudi v štirih dejanjih o štirih urbanih mitih komunistične Romunije, iz zornega kota navadnih ljudi; vasica se pripravlja na uradni obisk visokih državnih funkcionarjev; med uradnim obiskom partijskih predstavnikov neka fotografija spravi v paniko uredništvo uradnega partijskega časopisa; voznik tovornjaka odkrije skrivnostno vsebino svojega tovora; policist pretuhta, kako ubiti prašiča, ne da bi ga sosedje odkrili, ker ga želi obdržati le zase.

“Ah, ti Romunci. Dandanes noben mednarodni festival ni popoln brez njih”, je napisal Wesley Morris na Boston Globe, nanašajoč se na Zgodbe iz zlate dobe v Cannesu leta 2009 (“Un certain regard”), pa tudi na uspešnost “nouvelle vague” v Bukarešti. Kar pa je privedlo Mungiuja do realizacije tega filma je, kot je sam povedal, želja, da ga ne bi označevali kot “festivalskega režiserja” po nagradi, ki jo je prejel 2007… Medtem ko je film 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva temačna drama, Mungiujevo zadnje delo odpira pikaresken, iskriv, a na trenutke tudi ironičen pogled na zadnja leta Ceausescujevega režima. Mungiu je prepustil režijo štirim mladim kolegom in tako ustvaril projekt, ki se izrecno zgleduje po italijanskih “ljudskih” filmih iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, s spominom na nauke grotesknega Luciana Pintilie.

GoricaKinema se bo vrnila po tedenskem premoru 26. novembra s filmom Di me cosa ne sai (Kaj veš o meni) Valeria Jalonga. Gre za dokumentarec, ki skuša pojasniti, zakaj je italijanski film v zadnjih tridesetih letih propadel, preko pričevanj slavnih osebnosti (Mario Monicelli, Wim Wenders,  Dino De Laurentiis, Giulio Andreotti, Ken Loach in številni italijanski režiserji).