»V interakciji ljubezenskih ugrizov in dobrikanj, s kičerajem in alternativo, fokusiranjem in zameglitvami junaško drvimo proti cilju, kjer ni več nobene identitete, kaj šele spolne.«

Performans Une façon d'aimer/Poti ljubezni koreografinje in plesalke Maje Delak ter glasbenika in intermedijskega umetnika Luke Prinčiča, temelji na iskanju, raziskovanju in oblikovanju jezika z vstopanjem v timsko delo avtorjev, ki izhajata iz različnih formalnih predispozicij, znanj in izkušenj ter uporabljata različne medije tako v procesu kot v sami predstavi.

Avtorja se vsebinsko dotikata zaprte intime, ki se razgaljuje v srečanju, hkrati pa raziskujeta teme nasilja, ki izhaja iz nezmožnosti zavestne artikulacije notranjih vozlišč in silnosti. Nekaj kar je latentno se v pravih pogojih končno vzburi in pojavi na površju – hrepenenje po ljubezni, poželenje, raztelešenje, iskanje izgube telesnih spon. Taka enosmernost postane kompleksen spoj potencialov, ko je prisotna zavestna želja po ozaveščanju skozi nasilje in hrepenenje. Eno od možnih poti predstavlja »očiščenje« skozi bolečino. Drugo pot predstavlja »očiščenje« skozi smeh in samoironični pogled na vloge, ki jih igramo. Predstava traja 65 minut.