Preberi si ekskluzivni intervju s slovenskim predstavnikom na kvalifikacijskem tekmovanju Red Bull BC One, ki je preteklo soboto potekalo v Istanbulu. Tomi Činej a.k.a. Tomy je bil najmlajši tekmovalec in si zasluži vse čestitke za preboj med najboljših 8.

Povej nam, kako je vse skupaj potekalo? Kakšna je bila konkurenca? So bili pari oblikovani glede na žreb? Si imel pri tem kaj sreče?
Od prve sekunde, ko sem prispel na letališče, sem se počutil kot znana osebnost, ker so z mano ravnali več kot dobro. Sledila je skupna večerja z vsemi tekmovalci ter njihovimi spremljevalci in počitek. Naslednji dan so nas razdelili v majhne skupine in ob različnih urah smo odšli na različne zanimive lokacije v Istanbulu, kjer so snemali naše intervjuje in imeli smo photoshootinge. To je bila dobra izkušnja, ne le iz plesnega vidika. Po večerji sem se odpravil na sprehod po Istanbulu, da naberem svežo energijo za naslednji dan. Pari so bili oblikovani glede na žreb in v osmini finala sem se moral pomeriti z Latvijcem – Amego – ki je zmagal na kvalifikacijah v Latviji in se prebil v šestnajsterico najboljših na zahodu. Moja želja je bila, da se v prvem krogu pomerim s Poljakom Maniek-om, saj imava podoben slog plesanja in bitka bi bila zelo zanimiva, ali pa da se pomerim z nekom, ki je zelo znan, saj se največ naučimo iz porazov. Konkurenca je bila zelo velika. Prisotni so bili vsi najboljši bboyji iz zahodne Evrope. Nekateri izmed njih so zelo znani in tekmujejo na velikih odrih vsak teden. Za nekatere pa je bila to prva tako velika izkušnja. Frazo 'sreča pri žrebu' razumem kot dobiti lahkega nasprotnika in proti njemu zmagati, ampak želel sem si nekaj drugega. Želel sem dobiti dobrega nasprotnika in dober boj. Dan prej nisem hotel vedeti, kdo je moj nasprotnik, a ko sem se vračal iz mesta v hotel, so mi nekateri povedali, da je na recepciji tabla z dvoboji, ki je nisem mogel ignorirati.

Si že pred tekmovanjem opazoval slog preostalih tekmovalcev? Ali si ves čas namenil treniranju za svoj nastop?
Pred tekmovanjem sem hotel videti le kak video od vsakega posameznika, da vidim, kakšen je nivo konkurentov, a sem si že vnaprej predstavljal veliko stvari. Slog nekaterih tekmovalcev sem poznal že od prej. Preostali čas sem posvetil treningom in psihičnim pripravam za nastop ter popravnemu izpitu iz matematike, ki sem ga naredil v prvem roku, in zato sem si zaslužil dober večurni trening. Prvič pa sem pripravljal tudi svojo fizično kondicijo, da sem med bitkami zdržal in premagal utrujenost. Vsak nastop je zame pomemben, zato se nanj dobro pripravim.

Kakšen je bil občutek, tekmovati na kvalifikacijah za Red Bull BC One, in to v Turčiji?
Že odhod v Turčijo ki je na meji z Azijo, je bila nekakšna prelomnica, saj sem do sedaj tekmoval le po evropskih državah. Največja prelomnica pa je bilo samo tekmovanje. To je bilo največje tekmovanje, katerega sem se udeležil, in je predstavljalo nekakšno življenjsko priložnost, da pokažem svoje znanje pred pomembnimi ljudmi. Vedno, ko sem pomislil na tekmovanje, je v meni vzbudilo nekakšen poseben občutek. Dan pred tekmovanjem nisem mogel zaspati. Ko se je vse skupaj začelo ter ko sem slišal publiko, se mi je naježila koža, še sam sem zakričal in šele takrat sem bil res pripravljen na boj. Ko smo prišli vsi skupaj na oder, da nas gostitelj večera predstavi, sem bil še bolj ponosen na svoje ime in da predstavljam naše barve. Pred prvo bitko sem bil nervozen, ker nismo imeli možnosti, da bi poizkusili plesati na podlagi, in nasprotnika nisem poznal. Izkazalo se je, da mi podlaga ni najbolj ugajala, ampak menim, da je bilo to zaradi vlage v prostoru, saj je bilo v dvorani skoraj 2.000 ljudi. Mislim, da me je nasprotnik podcenjeval in ni pokazal svojega pravega obraza na plesišču, kar se velikokrat zgodi. Jaz pa sem bil že pred odhodom v Turčijo odločen, da v prvem krogu pokažem svoje najboljše trike, ne glede na to, ali je nasprotnik dober ali ne. V drugi bitki je podlaga še manj drsela. Ravno takrat, ko sem delal trike, za katere potrebujem dobro podlago, ampak sem vseeno vse speljal po načrtih. Mogoče mi ni bilo všeč dejstvo, da sem plesal proti Koloboku iz Ukrajine, ker sem proti njemu že tekmoval. Hotel sem izzivati druge ljudi, saj je bila to dobra priložnost, da pomerim svoje znanje z drugimi znanimi bboyji, ampak žreb je pokazal drugače.

Kako bi komentiral svoj nastop? Si za svoj nastop pripravil kaj posebnega? Kako se je na koncu vse skupaj odvilo?
Moj cilj na tem tekmovanju je bila uvrstitev med najboljših 8 in to mi je uspelo, zato sem zadovoljen s svojim nastopom. Naredil sem vse trike, ki sem jih hotel narediti. Dobil sem tudi veliko pohval ter spoštovanja s strani znanih in manj znanih ljudi, pa tudi povsem običajnih ljudi, zato sem res zelo srečen. BREAK4RESPECT

Poleg tega, da si pridobil nekaj novih prijateljev, si se najbrž tudi česa novega naučil? Kakega novega koraka, trika?
Pred odločilnim večerom sem se družil večinoma s Hrvati, Italijani in Turki, ki sem jih poznal že od prej. Le malo sem govoril z drugimi. Iz mojih oči je bilo videti, da je bila prisotna velika napetost, ki so jo znani bboyji zakrivali s svojo nedostopnostjo. Na zabavi po tekmovanju se je vse skupaj sprostilo. Nato se je zabava nadaljevala pred hotelom, kjer sem imel možnost spoznati ljudi, ki jih najbolj spoštujem, in njihov pogled na našo umetnost. Besede Koloboka in Pluta iz Ukrajine ter Roxrite-a iz Amerike so bile najbolj globoke in so pustile velik odtis v mojem spominu. Govorili smo do zajtrka, nato smo skupaj pojedli in se odšli odpočit. Trenutno sem še vedno tukaj z zmagovalcem Flying Buddho, Roxrite-om, ki je imel vlogo sodnika, ter prijateljem G Hat-om, ki nas tukaj gosti in ki je predstavljal Turčijo na tem tekmovanju. Zanimive so njihove zgodbe. Mislim, da se prek besed največ naučimo. So največji navdih, s katerim ustvarimo nekaj novega.

Kakšno je tvoje mnenje o zmagovalcu?
Flying Buddha je zelo prijetna, zanimiva, komunikativna in preprosta oseba, s katero preživljam svoje zadnje dni v Istanbulu. Njegov slog je eksploziven in izviren. Že leta nazaj je bil on moj velik navdih. Zaslužil si je zmago in želim mu veliko sreče na svetovnem finalu v Rusiji.

Ste poleg samega tekmovanja počeli še kaj zanimivega?
Vsaka sekunda te fenomenalne izkušnje je bila zanimiva. Imeli smo veliko intervjujev ter photoshootingov, spoznali smo turško kulturo, poskusili različne turške specialitete, obkrožili večji del mesta, vsi skupaj smo izboljšali znanje tujih jezikov itd. Turško ljudstvo je zelo skromno. Hvaležni so za vsako malenkost. Izredno vesel sem, da sem bil najmlajši član vsega skupaj. Sedaj imam veliko motivacije za nadaljnje delo in upam, da bom imel še kdaj priložnost, da pokažem svoje znanje, ki bo naslednjič, upam, še boljše.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Moji načrti za prihodnost so veliko treningov, veliko treningov, veliko treningov, veliko treningov, 20. julija pa me čaka tekmovanje v Kanadi, kjer bom tekmoval s svojo drugo skupino Flexible Flav [op. Tomy je tudi član slovenske bboy skupine Go Breakers]. Znova me čaka pestra izkušnja. Za konec se bi rad zahvalil svojima bratoma - Teo in Edi Činej - ki predstavljata ključni del moje kariere, brez njiju ne bi bil tukaj. Bila sta mi vedno ob strani in čutil sem njuno prisotnost tudi, če ju ni bilo zraven. Zahvale gredo tudi Edyju Barbieriju in Albertu Gomesu za vso podporo, ki mi jo izkazujeta že nekaj let, in vse, kar sta zame naredila.