V Mestni galeriji Ljubljana se pripravlja zanimiva razstava, ki bo obravnavala vlogo risbe v stripu na Slovenskem. Odprtje razstave je v četrtek, 7. 7., ob 20.00. Razstava Risba v stripu na Slovenskem v Mestni galeriji Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljane) je osredotočena na vlogo risbe v stripu pri nas od njegovih začetkov do danes.

V tem mediju prav risba pomeni najbolj izrazito in izpovedno orodje, s katerim strip dosega svojo vizualno pripovedno izrazno moč. Razstava vključuje izbor skoraj vseh stripovskih avtorjev (84), ki so v Sloveniji zaznamovali strip in ga uveljavili kot enakovreden estetski likovni segment znotraj naše kulture preteklosti in sedanjosti. S prvima preglednima razstavama Risba na Slovenskem I in Risba na Slovenskem II, ki sta bili leta 2009 v Narodni galeriji Ljubljana in Mestni galeriji Ljubljana, se je sistematična umetnostnozgodovinska in razstavna analiza risbe začela in prav tokratna razstava pomeni nadaljevanje strokovnega obravnavanja in razstavne prezentacije risbe v likovni umetnosti na Slovenskem. Po pregledu vloge in pomena risbe v slikarstvu in kiparstvu je tokrat na vrsti strip, ki v zadnjem času tudi pri nas pridobiva na veljavi, pomenu in družbeni aktualnost. Njegova neposrednost je brezkompromisna, učinkovita in raznovrstna.

Na splošno velja, da je strip proizvod  20. stoletja. Njegova izpovedna moč je v kombinaciji vizualnega in besednega, čeprav običajno prevladuje vizualnost in so mnogi stripi brez besednega segmenta. Na Slovenskem se je razvil in uveljavil izrazito avtorski strip, saj pooseblja posamezne ustvarjalce in je pogostokrat pronicljiv likovni odraz časa nastanka, družbe in kulture. Avtorsko izdelan strip je največkrat neodvisen od naročnika, odmaknjen od pretirane komercialnosti, uniformiranosti in konvencij. Pomeni kreativno igro, dinamični dialog z likovnostjo, pripovednostjo, pa tudi izziv glede uporabe različnih materialov in tehnik
ter predstavitvenih možnosti. V sodobni družbeni in kulturni prostor se strip umešča kot živahno in hkrati družbeno kritično likovno narativno delovanje, ki odpira nova razmišljanja, poglede in spoznanja, kako, zakaj in na kakšen način prikazovati stvarnost, življenje in občutenja. Njegova širina, navidezna preprostost in lahka dostopnost so namenjeni najširši populaciji, predvsem pa tisti, ki je dojemljiva za majhne sličice, napolnjene s kratko, a zgoščeno pripovedjo, povezano v ritem podob in vodeno skozi kontinuirano zgodbo. 

Razstava Risba v stripu na Slovenskem v Mestni galeriji Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljane) je osredotočena na vlogo risbe v stripu pri nas od njegovih začetkov do danes. V tem mediju prav risba pomeni najbolj izrazito in izpovedno orodje, s katerim strip dosega svojo vizualno pripovedno izrazno moč. Razstava vključuje izbor skoraj vseh stripovskih avtorjev, ki so v Sloveniji zaznamovali strip in ga uveljavili kot enakovreden estetski likovni segment znotraj naše kulture preteklosti in sedanjosti. S prvima preglednima razstavama Risba na Slovenskem I in Risba na Slovenskem II, ki sta bili leta 2009 v Narodni galeriji Ljubljana in Mestni galeriji Ljubljana, se je sistematična umetnostnozgodovinska in razstavna analiza risbe začela in prav tokratna razstava pomeni nadaljevanje strokovnega obravnavanja in razstavne prezentacije risbe v likovni umetnosti
na Slovenskem. Po pregledu vloge in pomena risbe v slikarstvu in kiparstvu je tokrat na vrsti strip, ki v zadnjem času tudi pri nas pridobiva na veljavi, pomenu in družbeni aktualnosti. Njegova neposrednost je brezkompromisna, učinkovita in raznovrstna.

Pri pripravi razstave, izboru avtorjev in njihovih del so sodelovali različni strokovnjaki in poznavalci: umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Damir Globočnik; umetnostni zgodovinar in avtor stripov mag. Jakob Klemenčič; kustosinja in urednica Katerina Mirović, soustanoviteljica revije Stripburger; avtor stripov Gašper Rus; avtor stripov in stripovski teoretik Iztok Sitar ter novinar pri
časopisu Delo Vojko Urbančič. Sodelujoči so pripravili tudi kratka spremna besedila navezujoča se na posamezne avtorje s poudarkom na vlogi risbe v njihovih stripih. Iztok Sitar je razstavi dodal obsežen zgodovinski pregled razvoja stripa pri nas, Jakob Klemenčič pa nekaj besed o estetiki stripovske risbe. Iz Mestne galerije Ljubljana sta pripravila razstavo in uredila obsežen katalog kustos dr. Sarival Sosič in kustosinja Alenka Trebušak. V katalogu so ustvarjalci stripov razvrščeni po letnicah rojstva, kar omogoča lažji in bolj celovit vpogled v zgodovinsko kontinuiteto nastajanja stripa in razvojni pomen risbe v njegovi vizualni podobi. Prav tako razstava in celoten strokovni vpogled v stripovsko dogajanje pri nas poskušata spreminjati stereotipno mišljenje o manj pomembnem in ustvarjalno manjvrednem mediju, ki se nenehno giblje (pogostokrat skoraj neopazno) na robovih družbeno-kulturnih dogajanj.

Naše mnenje je prav nasprotno, saj strip s svojo pronicljivostjo, navidez preprosto narativnostjo in čisto risbo dodaja likovni
umetnosti svoj poetični značaj, svojo likovno in vsebinsko estetsko podobo, ki ga enakopravno umešča v razstavne dejavnosti naših galeriji ter zahteva vedno bolj poglobljeno raziskovanje in analiziranje.