Evropska prestolnica kulture je naziv, ki ga Evropska unija po posebni proceduri za določeno leto dodeli enemu mestu ali več mestom. Mesto, ki je nosilec tega zvenečega naziva, v določenem letu izvede vrsto pomembnih kulturnih dogodkov, ki so zaradi nominacije mesta za kulturno prestolnico posebej na očeh evropske in svetovne kulturne javnosti.

Od začetkov do danes se je projekt nadgrajeval, ni pa spremenil svojih prvotnih ciljev – izpostaviti bogastvo in raznolikost evropskih kultur, izboljšati medsebojno poznavanje med Evropejci – različnih jezikov, kulturnih tradicij, religij – ter s poudarjanjem skupnih kulturnih temeljev širiti zavest o pripadnosti isti evropski skupnosti. Vse bolj pa je tudi pomemben širši družbeni in gospodarski vpliv tega projekta.

Po Meline Mercouri se imenuje tudi nagrada za kakovostno izvedbo projekta v višini 1,5 milijona EUR, ki jo lahko nominirana mesta pridobijo, če izpolnijo določene pogoje. Sicer pa za pripravo in izvedbo kulturnih programov v okviru projekta Evropska kulturna prestolnica ni sredstev za neposredno financiranje programov ali s projektom povezanih investicij oziroma drugih stroškov.

Pobudnica projekta Evropska prestolnica kulture je bila nekdanja grška ministrica za kulturo in umetnica Melina Mercouri (1920–1994). Na njeno pobudo je projekt leta 1985 uvedel Svet ministrov Evropske unije. Osnovna cilja projekta sta promovirati bogastvo evropskih kultur ter skozi zavest o vrednosti kulturnih različnosti graditi medsebojno razumevanje in skupno evropsko identiteto.

Od leta 1985 do leta 2001 je bilo za Evropsko prestolnico kulture imenovanih 54 mest. Evropske države iz katerih bodo izhajale bodoče prestolnice kulture in potencialne kandidatke pa so določene do leta 2019. Mesto pridobi in nosi naziv predvsem zaradi priprave posebnih kulturnih dogodkov, ki morajo biti priložnost za okrepitev evropskega sodelovanja na področju kulture in za spodbujanje trajnejšega dialoga na evropski ravni. Zaželeno je, da mesti, ki v istem letu nosita naziv Evropska prestolnica kulture, svoja programa povežeta, mesta pa se za izvedbo programa lahko povežejo tudi regionalno, preko državnih in nacionalnih meja v območjih evroregij ali širše.

Kakovostni kriteriji kot merilo ustreznosti programske ponudbe kandidatov za naziv Evropska prestolnica kulture:

• Evropska razsežnost kulturnih dogodkov: ti naj spodbujajo sodelovanje med kulturnimi izvajalci, umetniki in mesti iz držav članic EU (in širše), opozarjajo naj na bogastvo kulturne raznolikosti v Evropi; v ospredje naj postavljajo skupne vidike evropskih kultur. Programi naj bodo zanimivi za širše evropsko občinstvo.
• Vključevanje mesta in državljanov v kulturne dogodke: spodbuja se najširše sodelovanje prebivalcev mesta in njegove okolice v pripravi in izvedbi kulturnih dogodkov; posebna pozornost naj se namenja tudi posameznim socialnim skupinam, ki bi sicer lahko bile odrinjene kot ustvarjalci in konzumenti kulturnih dobrin; vzbuja naj se interes lokalnega prebivalstva za kulturne programe in kulturno sodelovanje v evropskih okvirih.
• Trajnostna naravnanost: kulturni dogodki v letu nominacije naj bodo v čim večji meri sestavni del dolgoročnega in trajnostnega kulturnega ter socialnega in urbanega razvoja mesta.