V soboto, 16. oktobra, smo doživeli neponovljivo slovo slovenskega Ikarusa Edvarda Rusjana (1886-1911). Umetniško akcijo, je na solkanskem železniškem mostu insceniral Matjaž Berger (slovenski gledališki režiser in inscenator umetniških akcij).

Zapeljani smo bili v slikovitost umetnosti in športa, katerega smo lahko prepoznali, kot izrazito estetsko disciplino. Preleti letala pod mostom, balet, kajakaštvo, opera, akrobacije vojaškega letala, glasba, plezanje, drama, potapljaštvo, vse to z razlogom, spomniti se prvega Slovenca, ki je izvedel polet z motornim letalom lastne konstrukcije. Z veliko mero adrenalina, je bil Rusjanov duh ponovno obujen.

Kako se je vse skupaj začelo? Ali je bila ideja za akcijo izvirno tvoja, ali je pobuda prišla od zunaj?
Znotraj svoje umetniške prakse, sem se loteval fenomenov, ki so bili manj oziroma pomanjkljivo razdelani. Opevanje tistih, ki so začeli slovensko zgodovinsko umetniško avantgardo dvajsetih let, je eno od osnovnih izhodišč moje estetike in v to je sodil npr. projekt 95 in 100 let Leona Štuklja. V luči tega, sem se ob koncu stoletja lotil pionirja slovenskega letalstva, ker se mi je zdelo, da je bil znotraj nacionalne fenomenologije, na nek način premalo preučevan in ga je zaradi tega javnost premalo poznala.

Bi potemtakem želel, da Rusjan postane ikona slovenstva?
Ja. Glede na to, da je pravzaprav njegova mladost, zelo blizu starosti, oziroma mladosti Srečka Kosovela in glede na to, da je pravzaprav v dveh letih napravil vse, kar je imel napraviti v letalstvu, se mi zdi dovolj mitska zgodba, da bi morali Slovenci v njej prepoznati, da smo se na začetku stoletja pravzaprav odzivali na to, kamor je šla svetovna zgodovina tehnike, letalstva itn. In brata Rusjan (Edvard je imel brata, ki je bil ravno tako konstruktor in letalec), sta bila pravzaprav v tistem času zelo blizu bratoma Wright, ki sta nekako v svetovni zgodovini letalstva, zapisana kot pionirja in tako bolj znana.

Začela pa sta v bistvu s kolesi.
Ja. Rusjan je bil vrhunski kolesar in tudi izdelovalec koles. Nekaj letalskih konstrukcij je vzel kar iz kolesa.

Zakaj mešanica umetnosti in športa - ali je to tvoja posebnost - razpoznavni znak ali zaradi Rusjana samega? Je bil namen prikazanih alternativnih športov osvetliti Rusjana, kot izjemnega puer “aeternusa”?
Znotraj slovenske scenske prakse, se ukvarjam z raziskavo športa kot estetske discipline. V primeru Rusjana, je tako, da je on preučeval leteča plovila, gibanja, aerodinamičnost, statiko, ekstremizem, človekovo zmogljivost, meje človeške zmogljivosti. Zato se tukaj avtomatično letalo, vzame kot mitski prevod dejanske Rusjanove zgodbe.

Prizorišče je bil zares izjemen ambient, ki ti je ponujal možnosti za sestavne komponente dogodka. Kako si jih izkoristil?
Bilo je zelo težko, ker je razdalja med mostom (most, ki ima največji kamniti lok na svetu) in očiščem gledalca zelo velika. Zato je bila kar zahtevna režija, kako pravzaprav ta pomanjšana merila spraviti v montažo. Celotna ekipa se je trudila, da bi v most, ki je monument, statika, naselili življenje, gibanje.

Kaj te je vodilo pri izbiri športov?
Kontekst je narekoval. Most, ki je monumentalen, ki je visok, omogoča alpinizem. Voda omogoča plavanje, potapljaštvo, kajakaštvo. Zrak omogoča leteča plovila.

Ali so ti športi tudi tebi blizu?
Alpinizem in letalstvo, sem že uporabljal v državnih slovestnostih, torej v Triumfu in pa v Konsu 5.

Kaj te vodi pri izboru ekipe? Ali stalno sodeluješ z istimi ljudmi, ki so pripravljeni uresničevati tvoje vizije in ki ti popolnoma zaupajo, ali si za vsako akcijo posebej izbereš najprimernejše ljudi?
Za preizkus meje, moraš imeti vrhunsko ekipo, da verjame in da je sama pripravljena iti k tej meji. Npr. Mateja Rebolj, ki je vrhunska baletnica, je plesala v loku kamnitega oboka. Dvomim, da bi dobil zelo veliko baletnikov, ki bi šli na tako nevarna tla in na tako relativno veliko višino to izvajat. Ja, to je stalna ekipa, ki pa se po potrebi in glede na kontekst in zasedenost pri kakšnem akterju zamenja. Obstaja 12 do 15 članov, torej umetnikov, igralcev, koreografov, ki se natančno poznamo in smo relativno konstantno skupaj v teh projektih. Vemo kam lahko napredujemo, ker nam je izhodišče iti naprej, ne pa da bi ponavljali za nazaj.

Kaj pa pilota?
Pilota sta bila oba nova. Nobenih težav ni bilo, da sem dobil akrobatskaga pilota Benjamina Ličarja. Težave pa so bile pri pridobivanju dovoljenja za ta prelet, zaradi varnosti. Po mojih podatkih, naj bi zdaj to prepovedali.

Ali se je z akcijo uresničil "hommage" E. Rusjanu?
Namen akcije je bil, da se neko občestvo spomni svojega prvega letalca, na dovolj civiliziran in artistični način. Zaradi velike medijske pozornosti, ki pa mislim, da je bila povezana predvsem z njegovim imenom ali pa vsaj z letalstvom kot fascinantno disciplino, je Rusjan vsaj za en kanček bolj prepoznan znotraj slovenskega občestva.

Kako visoko se je tebi dvignil nivo adrenalina v krvi, tik pred zdajci neponovljivega?
Nikoli se nisem zamislil vnaprej, da bi Ličar ne zmogel tega preleteti varno. Prvič sem na to pomislil šele po predstavi. Bil sem vesel, da smo izpeljali to akrobacijo, ki je bila recimo točka prešitja odnosa do Rusjana. V tistem trenutku, ni bilo nobenega strahu, bila je samo ena zelo velika nepopisna lepota v zraku.

Ali smatraš svoje akcije kot ekstremne ali vsakdanje?
Ne čutim jih niti kot ekstremne, niti kot vsakdanje. Da se jih napotim delati, mora biti zadaj zelo velik spiritualni motiv in biti moram na meji oziroma preizkušati to mejo.

Ali se meje ekstrema dvigujejo z vsako naslednjo akcijo?
Odvisno od konteksta. Meja se dviguje glede na kreacijo. Vedno skušaš iti dlje.

Kako si v vsakdanjem življenju dviguješ nivo adrenalina?
V vsakdanjem življenju se mi zdi, da je za umetnika pomembno, da nekaj svoje biografije preživi ob adrenalinskih preizkusih. Ti so vezani na preproste človeške odnose na eni strani, na drugi strani pa sem sam zelo velik občudovalec padalstva in letalstva. Ko doživiš skok s padalom v tandemu, si zelo drugačen, v tem, da je percepcija drugačna. Na nek način zahtevaš od sebe več in seveda tudi od drugih.

Kaj pa tvoji naslednji projekti?
V Postonjski jami bom imel 15. maja 2000 projekt Interpretacija sanj Sigmunda Freuda.

Milenium - tvoje osebno slovo?
V znamenju sanj.