Spolno prenosljive bolezni 9. marec 2008 | 19:51

00000741-constrain-210x200.jpeg
STD/SPB itd ...

Spolno prenosljive bolezni (SPB) so bolezni, ki se najpogosteje prenašajo s spolnimi odnosi. Povzročitelji SPB so lahko na koži, sluznici ali v telesnih tekočinah (sperma, vaginalni izločki, slina) ter se ob spolnem odnosu (vaginalnem, analnem ali oralnem odnosu) prenesejo iz okužene na neokuženo osebo. Tveganje za spolno prenosljive bolezni se povečuje z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi osebami in s številom spolnih partnerjev. V nekaterih primerih se po okužbi s SPB pojavijo najresnejše posledice: neplodnost pri ženski in pri moškemu, rak materničnega vratu, hude okvare notranjih organov...

VIRUSNE INFEKCIJE

Genitalni herpes

Okužbe z virusom herpes simpleks tip 1 (VHS tip 1) in še pogosteje tip 2 (VHS tip 2) povzročajo nastanek drobnih mehurčkov na spolovilu ali bližnji okolici, ki se kasneje lahko tudi zagnojijo. Ko se oseba okuži se ji mehurčki pojavijo ob različnih sprožilnih dejavnikih kot so padec odpornosti, psihični stresi, menstruacija ugotavljamo ga klinično in z dokazom protiteles v krvi bolnika. Zdravljenje je le delno uspešno. Nastanek raka na rodilih povezujejo z virusom herpes simpleks tip 2.

Genitalne bradavice (kondilomi, papilomi)

Nekateri od humanih papiloma virusov (HPV) povzročajo nastanek bradavic na spolovilu po lahko več mesecev ali celo let dolgi inkubaciji. Spremembe same so sicer benigne, vendar tudi nekatere od teh virusov povezujejo z nastankom raka na rodilih. Zaenkrat so možnosti zdravljenja slabe, ker lahko odstranjujemo samo bradavice, ne pa tudi virusa, ki jih je povzročil. Okužba s HPV velja za eno najpogostejših spolno prenosljivih okužb v razvitem svetu. Pojavlja se pri obeh spolih, predvsem med 20. in 40. letom.

Hepatitis

Virusni hepatitis je vnetje jeter, ki ga povzroča okužba z različnimi hepatotropnimi virusi. Klinični znaki in simptomi so večinoma enaki, ne glede na povzročitelja, bolezen pa lahko razdelimo glede na izraženost kliničnih znakov. Danes poznamo šest glavnih povzročiteljev virusnega hepatitisa: virus hepatitisa A, B, C, D, E in G. Vsem je skupno, da prizadenejo jetra, razlikujejo pa se po načinu prenosa in možnosti za razvoj kronične oblike obolenja jeter.

BAKTERIJSKE INFEKCIJE

Sifilis

Za najbolj natančne veljajo že od nekdaj podatki o sifilisu, ki je zaradi svojih posledic veljal do pojava HIV okužbe za najtežjo venerično bolezen oziroma SPB. Okužbe s sifilisom so bile pri nas med in po 1. in 2. svetovni vojni zelo številne, v petdesetih letih so začele upadati v šestdesetih pa spet naraščati in od sedemdesetih do začetka devetdesetih ponovno upadati, tako, da smo v letih 1992 in 1993 zabeležili samo po dva primera zgodnjega sifilisa. Dramatičen porast pa smo zabeležili v letih 1994 in 1995 (po 36 in 38 primerov letno), v naslednjih letih pa je število na novo zbolelih nekoliko upadlo (1996 29, 1997 25 in 1998 29 primerov letno). V letu 2000 pa v Sloveniji nismo zabeležili zgodnjega sifilisa, v letu 2001 pa spet nekaj primerov. Sifilis delimo na zgodnji in pozni (trajanje do 1 leta oz. nad 1 leto) in pridobljeni in prirojeni, glede nato kako je do okužbe prišlo.

Gonoreja

Gonoreja (kapavica) je najbolj raširjena klasična SPB. Njen povzročitelj se prenaša s spolnimi stiki.

Klamidijske okužbe

Klamidije so vrsta zelo majhnih bakterij, spolno se prenaša Chlamydia trachomatis.

Mehki čankar

Povzročitelj bolezni mehki čankar je bacil Haemophilus ducreyi. GENITALNE MIKOPLAZME Bakterija se prenaša s spolnimi odnosi in število okužb narašča z večjo pogostnstjo odnosov in večjim številom različnih partnerjev.

OSTALI POVZROČITELJI

Ekoparaziti - sramna ušivost

Sramna uš meri v dolžino 1 do 2 mm in se počasi razmnožuje.

Scabies, garje, srbečica

Okužba se med ljudmi prenaša s tesnimi telesnimi stiki, najpogostje pri ležanju v isti postelji (spolni odnosi, stiki med otroki ali med starši in otroki).

Praživali

Trichomonas vaginalis je hruškast bičkar. Okužba se pri ženski kaže kot rumenkasto zelenkast penast izcedek neprijetnega vonja. Izcedek spremljajo srbenje, pekoči občutki in/ali bolečina v področju spolovila. Lahko pride do disparevnije (boleč spolni odnos) in dizurije. Pri nekaterih bolnicah se pojavi blag izcedek iz nožnice, številne pa so asimptomatske prenašalke okužbe. Pri moškem so znaki okužbe večinoma manj izraziti. Pojavi se predhoden penast, včasih gnojen izcedek iz sečnice, ob mokrenju bolnika peče. Blago draženje in vlažnost ob vhodu sečnice se navadno pojavljata v zgodnjih jutranjih urah.


Avtor (ica): 
Mina Kranjc (DrogArt)