Sprehod čez center mesta – samo da se ustavite pri stojnici, pa še to se vam ni treba – in že vam začnejo v roke tlačiti kondome in polno letakov, na tleh je polno že odprtih kondomov, nekateri jih napihujejo kot balončke ... Najbrž veste, o čem govorim – taka je scena v mestu na svetovni dan boja proti aidsu. Že res, da je to najhujša in najsmrtonosnejša spolna bolezen, zato tudi najbolj znana in v javnosti najbolj izpostavljena, žal pa se pozablja na ostale bolezni, ki sicer niso smrtne, so pa zelo neprijetne, z dolgoročnimi posledicami in predvsem mnogo bolj razširjene kot aids. Vsakdo, ki se je na ta dan sprehodil čez mesto, dobil letak in ga shranil, ve, da se je za aids možno testirati na Infekcijski kliniki (Japljeva 2, vhod z Bohoričeve ulice) vsak ponedeljek med 12. in 14. uro, rezultati pa so isti teden v četrtek. Vsaj za to bolezen je v naši državi dobro poskrbljeno (tudi za osebe brez zdravstvenega zavarovanja). Kako pa je z ostalimi boleznimi, ki jih je mnogo lažje dobiti kot aids, ne da bi sploh vedel, da jih imaš? Podala sem se na lov, da raziščem še to.

Tipični znaki spolne bolezni so spremembe v predelu zunanjega spolovila (izpuščaji, otekline, rdečica, razjeda), po barvi, vonju in količini spremenjen izcedek iz nožnice, srbenje, bolečine pri spolnem odnosu ali kar tako, izcedek iz sečnice pri moških, pekoče uriniranje. Treba pa se je zavedati, da odsotnost teh znakov še nikakor ne pomeni, da si zdrav. Kar nekaj je spolnih bolezni, ki lahko potekajo povsem brez simptomov – se pravi, sploh ne veš, da jo imaš, bolezen leta in leta razsaja in naredi nepopravljivo škodo na reproduktivnih organih, zraven pa še ves čas nenamerno okužuješ druge ljudi.

Klamidija (ima jo kar 20 % ljudi, pa za to sploh ne vedo!!!) in gonoreja sta primer take bolezni, ki pri ženski brez kakršnihkoli znakov povzročita vnetno medenično bolezen – zaradi vnetja rodil se ženski zlepijo jajčniki in deformirajo rodila, tako da spermiji ne morejo do jajčeca ali pa oplojeno jajčece ne more potovati do maternice. Tudi če bakterijo pozdravimo, ne moremo izbrisati škode, ki jo je naredila. Posledica je neplodnost ali izvenmaternična nosečnost (jajčece se ne ugnezdi v maternici, ampak kjerkoli na svoji poti do nje, najpogosteje v jajcevodu – ko zraste toliko, da ni več prostora zanj, se jajcevodi raztrgajo, pride do hudih krvavitev in ženska lahko v eni uri izkrvavi do smrti). Smrtnost je pri izvenmaternični nosečnosti 4x večja kot pri porodu. Neplodnost pa ti dve bakteriji lahko povzročata tudi pri moškem, zaradi vnetja prostate in nadmodka, in sicer tako, da je pot za spermije težje prehodna ali neprehodna. Tudi genitalni herpes in genitalne bradavice se lahko izrazijo šele ob padcu imunosti, prej so pa leta asimptomatske. Če nosečnica ne ve, da ima sifilis, bo njen otrok utrpel hude nepopravljive okvare. Humani papiloma virus, za katerega tudi nimamo pojma, da ga imamo, znatno prispeva k razvoju raka materničnega vratu pri ženskah.

Kaj torej lahko storiš, če nimaš nobenih simptomov, pa bi se vseeno rad preventivno testiral, da ne bi prišlo do česa takega, kar sem zgoraj opisala? Šla sem k svoji osebni zdravnici s prošnjo za napotnico, da bi se dala testirati na vse spolne bolezni. Povedala sem ji, da simptomov nimam, a se čutim potencialno ogroženo in bi se rada preventivno testirala, da ne bi kasneje imela posledic. Povedala mi je, da mi te napotnice ne more dati, ker zavarovalnica ne more kriti testiranja zdravih. Če bi to uvedli, bi se na spolne bolezni testiralo vse po vrsti na sistematskih pregledih, a to se ne dela, ni toliko denarja, torej nimam konkretne indikacije za testiranje. Kaj pa naj sploh napiše na napotnico, če mi nič ni? Sum na klamidijo? Sum na sifilis? To sta za zavarovalnico že dve ločeni indikaciji. Ali naj napiše kar sum na vse po vrsti od A do Ž, da bom zadovoljna? Na podlagi česa naj to upraviči pred zavarovalnico, če mi nič ni? Rekla mi je, naj se pritožim na zavarovalnico, če mi sistem ne ustreza. Obstaja pa tudi druga možnost – samoplačnik. Ni variante – sploh pa ne za študentski žep!

A jaz sem vztrajala. ZDAJ, ko sem zdrava, nimam konkretne indikacije za testiranje. KDAJ pa bom imela indikacijo, ki bo DOVOLJ konkretna? Takrat, ko bom neplodna? Takrat, ko bom imela izvenmaternično nosečnost? Tudi moja zdravnica mi tu ni mogla oporekati, saj je vedela, da imam prav. Zmenili sva se, da mi da napotnico, jaz pa jim moram tam predstaviti svoje stališča, zakaj se hočem testirati, in bomo videli, če se jim bo zdelo upravičeno.

Pridem na infekcijsko kliniko. Na sprejemu mi rečejo, da tega zdaj ne delajo, naj pridem septembra. Pa sem jim odvrnila, da ne bom čakala do takrat, da bi se rada zdaj testirala in prepričala o svojem zdravju. No, če imaš probleme, potem pa pojdi na dermatovenerološko kliniko, so mi dejali.

Prispem na dermatovenerološko kliniko. Na sprejemu mi rečejo, to pa ni za nas, pojdite na infekcijsko kliniko. Jim odvrnem, da sem ravnokar bila tam in so me poslali k njim. A tako? S to napotnico vas ne moremo sprejeti, pojdite po novo.

In spet k svoji zdravnici po novo napotnico. Bila je povsem ista kot prejšnja, le v eni besedi se je razlikovala – dermatovenerolog namesti infektolog. Malo sem bila že sita tega lutanja od ene klinike do druge, saj so me povsod pošiljali drugam in odganjali, prelagali to breme na druga pleča, pa še dež me je vmes napral, ko sem kolesarila od ene do druge ustanove. A sem rekla, da grem do konca, pa čeprav čisto mokra in pošpricana.

Prispem z novo napotnico nazaj na dermatovenerološko kliniko. Zdaj je bila napotnica celo prava. Mi rečejo, naj za sprejem počakam pred ambulanto X. Ura je bila 4 popoldne, na ambulanti X pa piše, da sprejemajo do 12h. Naj se zdaj, po vsem prestanem, obrnem in grem? Nikakor! Sem malo zmotila sestre na klepetu ob kavici, da se me je ena usmilila in me sprejela, da mi ne bi bilo treba hoditi naslednji dan. Dobila sem datum za pregled šele čez en mesec, prej ni bilo variante (razen kot samoplačnik). Seveda pa sestra ni vedela, da ta trenutek problemov nimam, zato me je naročila. Kaj bo na to rekel zdravnik, pa bomo videli čez en mesec.

Porabila sem cel popoldan, da sem tavala od ene klinike do druge, se pregovarjala in borila za svoje pravice v vsaki novi ustanovi, kamor sem morala iti ... Mar ni moja pravica to, da mi država omogoči, da zanosim brez problema in rodim zdravega otroka ter da ne širim bolezni nenamerno na druge, če niti sama ne morem vedeti, če sem zdrava???

Število Slovencev že tako ves čas upada – mar je državi res vseeno, koliko deklet bo zaradi tega sistema neplodnih, koliko jih je lahko v smrtni nevarnosti zaradi izvenmaternične nosečnosti? Zagotovo lahko rečem, da bodo državo mnogo dražje prišli stroški za zdravljenje neplodnosti, umetne oploditve in vse preiskave v zvezi s tem kot pa stroški za pravočasni pregled in zgodnje zdravljenje spolnih bolezni, da do tovrstnih komplikacij sploh ne bi prišlo.