Poleg ekstazija, je speed (oz. amfetamin) ena od najpogostejših t.i. party drog. Kljub temu, da ni pretirano priljubljen, je precej pogosto uporabljen. Sicer se zadnje čase pojavlja pred¬vsem v okviru rave partijev, vendar pa je speed ena izmed substanc, o kateri se da po vsej ver¬jetnosti največ povedati.

Kaj ime označuje
Z nazivom speed, se ponavadi označuje različne derivate amfetamina, predvsem amfetamin ter metamfetamin. Razlika med njima je predvsem v njuni moči. Metamfetamin ima veliko močnejši učinek, večji zasvojljivostni potencial ter seveda tudi bolj potencirane negativne učinke. Glede na to, da se v Sloveniji pod imenom speed, pojavlja večinoma amfetamin, bo v tem članku govora predvsem o njem.

Dokaj kratka, vendar bogata zgodovina
Amfetamin je prvič sintetiziral nemški kemik L. Edelano leta 1887. V podjetju Smith, Kline & French so ga leta 1932 patentirali kot dihalni stimulans, pod tržnim imenom Benzedrine. Medicinska raba je bila kmalu aplicirana na veliko različnih področij; od debelosti, do depre¬sije, epilepsije, shizofrenije. V drugi svetovni vojni, so ga vse vpletene strani množično razdeljevale svojim vojakorn, predvsem zato, da bi izboljšale njihovo bojno pripravljenost. Do leta 1946 je farmacevtska industrija ugotovila 39 licenčnih uporab amfetamina v medicinske namene (zdravljenje shizofrenije, hiperaktivnos¬ti, kajenja, narkolepsije.... ). V 60. letih, so se amfetamini v nekaterih evropskih državah pojavili pod pouličnim imenom ”speed”. Leta 1970, so amfetamine v ZDA prepovedali. Uvrščeni so bili v drugo skupino, kamor sodijo nevarne substance, s priznano medicinsko vred¬nostjo (podobno so uvrščeni tudi pri nas). Kljub temu se je raba nadaljevala. Priljubljen je bil med različnimi subkulturami, od različnih plesnih kultur, do »punksov«. Prav tako, je bila vedno prisotna ”uporabnost” njegove poživilne komponente v vsakdanje namene (pri študen¬tih, voznikih tovornjakov, zdravnikih..). S pojavom rave scene, pa se je kot poživilo uvel¬javil tudi tam. Kot zdravilo, se je uorabljal pri zdravljenju ADHD (hiperaktivnosti), narkolepsije ter debelosti. Vendar se kot nadomestek uporabljajo druga zdravila, pri nas predvsem Ritalin.

Delovanje
Amfetamin je stimulant centralnega živčnega sis¬tema, ki doseže svoj učinek s povečanim sproščanjem nevrotransmiterjev, dopamina in sero¬tonina, predvsem dopamina. Deluje tudi na možgansko središče, ki uravnava dihanje. V možganih zmanjšuje raven naravnih stimulansov. Toleranca se hitro povečuje, pri uporabnikih pa lahko že po nekaj tednih redne uporabe povzroči hudo psihično in fizično odvisnost.

Učinki
Amfetamin ima lahko različne tako psihične, kot fizične efekte, ki so lahko tako pozitivni kot tudi negativni. Precej pa je takih efektov, katerih pozi¬tivnost oz. negativnost, je lahko popolnoma subjek¬tivne narave. Med pričakovane učinke sodita predvsem povečana pozornost in budnost, kot tudi povečana samozavest, zgovornost ter splošno dobro počutje. Glede na set in setting, se lahko učinki amfetamina kažejo tudi v živčnosti, povečani agresivnosti ter paranoji. Amfetamin med drugim zmanjšuje občutek lakote, kar je lahko v nekaterih primerih pozitivno, v precej primerih pa tudi zelo negativno. Ker amfetamini povišujejo telesno tem¬peraturo ter pospešujejo presnovo, med najpogostejše medicinske zaplete na partiju, prav tako kot pri ekstaziju, sodita vročinski udar ter dehidracija. Pojavijo se lahko prebavne motnje (tako zaprtje, kot driska), težave s kožo, ter seveda pospešen srčni utrip. Zaradi pospešenega utripa, lahko pride do težav s srcem, ki se lahko končajo tudi s smrtnim izidom. Amfetamini lahko povzročajo težje možganske okvare, tudi po rela¬tivno krajših obdobjih uporabe. Pri pogosti rabi, se toleranca hitro povečuje, kar pomeni, da je za željeni efekt treba zaužiti vedno več substance. Pogosta raba lahko vodi v podhran¬jenost, ter primanjkljaj vitaminov, težav s kožo, izgube teže ter različnih nihanj v emocionalnem doživljanju. Prav tako, lahko pride do težjih možgan¬skih okvar. Lahko se pojavijo odtegnitveni simpto¬mi, kamor štejemo predvsem brezvoljnost, depresi¬jo ter težje ohranjanje budnosti, lahko pa se razvi¬jejo tudi psihiatrične motnje, kot so ”amfetaminska psihoza”, organski možganski sindrom ter oseb¬nostne spremembe nasploh. Posledice so lahko vezane tudi na načine uživanja. Pri ”snifanju”, lahko pride do propada nosne pregrade, do kroničnega vnetja nosne sluznice in izgube čuta za vonj. Injiciranje amfetaminov, pa lahko povzroči okužbo, z virusi HIV ali hepatitisa. V nosečnosti amfetamini povečujejo nevarnost prirojenih hib na srcu, prez¬goden porod in nizko porodno težo otroka.

Amfetaminska psihoza
Ena od pogostejših psihičnih motenj, ki nastanejo ob redni uporabi amfetamina, je tako imenovana ”amfetaminska psihoza”. Začela naj bi se z razmišljanjem o stvareh, ki stojijo za različnimi izjavami in dejanji, z iskanjem skritih pomenov. Razvoj psihoze, predvsem v povečani sumničavosti do okolja ter razdražljivosti v primeru konfliktov stališč. Stanje se lahko stopnjuje do te mere, da uporabnik začne doživljati tako slušne, kot tudi vidne halucinacije. V večini primerov je stanje reverzibilno, po prenehanju uporabe amfetaminov.

Kaj za zaključek?
Čeprav se o speedu govori večinoma v kontekstu party drog, nam že samo zgodovina lahko pove, da njegova uporaba nikoli ni bila in po vsej verjetnosti tudi nikoli ne bo, omejena zgolj na področje rekreativne uporabe. Časi v katerih živimo in proti katerim se premikamo, velikokrat zahtevajo od človeka vedno več in več ”outputa”, kjer pa so poživila (še posebej tamočnejše vrste) ”idealna bližnjica”. Idealna bližnjica pa ni vedno najboljša rešitev. Spanje predstavlja eno od osnovnih človeških potreb, če nam je všeč ali ne.