Nedvomno alkohol sodi med droge, čeprav se mnogi tega ne zavedajo. Ker je pač droga, ki je skoraj brez izjem dovoljena in dostopna, vsaj v zahodni kulturi. Kljub temu ima odvisnost od alkohola nemalokrat bistveno bolj razdiralne posledice od rekreativnega uživanja nekaterih prepovedanih drog: družinsko nasilje, razdrta partnerstva in zakonske zveze, samomorilnost, prometne nesreče, zdravstvene težave...

Toda te posledice ljudje velikokrat podcenjujejo, zmanjšujejo njihovo težo.
Posebej v naši podalpski deželi, kjer je zapijanje vpeto v narodno tradicijo in je malodane nacionalni šport, za katerega zlepa ne zmanjka razlogov in priložnosti. Medtem pa uporaba katerekoli nedovoljene droge, četudi je kolikor toliko netvegana, že vnaprej običajno izzove zgražarje moralne večine. Je alkohol zgolj droga ali, kot pravi ljudsko izročilo, tudi starodavna pijača z zdravilnimi
učinkovinami? Meja je precej nejasna, zabrisana. Znano je, da zmerne količine žlahtne kapljice, ob jedi po požirkih (ne pa pretiravanje s cenenimi umetnimi zvarki vprašljive kakovosti!), pozitivno vplivajo na zdravje ljudi: rdeče vino zvišuje raven varovalnega holesterola, prispeva k preprečevanju ateroskleroze, varuje pred nastankom bolezni srca in ožilja. Ženske naj bi spile eno pijačo, to je okoli 12 gramov čistega alkohola, moški pa največ dve pijači na dan. Vendar enak odmerek pri ljudeh lahko povzroči različne učinke. Stari, prekaljeni pivci prenesejo več kot novinci, moški navadno občutijo posledice malce kasneje kot ženske.

Kolikšna je količina, pri kateri alkohola še ne zlorabimo, je delno odvisno od posameznika ali posameznice.Ugotovi jo lahko le vsak sam zase. Skromnejše količine alkoholnega opoja spodbudijo sproščenost, zgovornost in družabnost, okrepijo občutek pripadnosti in lastne vrednosti, preženejo strah, negotovost, tesnobo, stres in čustveno napetost. Notranje zavore popustijo, razblini se vtis osamljenosti in izločenosti. Če se ga fino nakrešemo, nam v hipu silno zrasteta pogum in drznost, ki sta zlasti v mladosti blazno cenjena. In to so med drugim verjetno tudi motivi, zaradi katerih se, četudi
nezavedno najstniki zatekajo v alkoholno omamo. Ali pa so to morda le zaželjeni učinki, ki jih vsakokrat znova pričakujemo od zaužitega alkohola?

Ne, z obilnejšimi količinami alkohola skozi daljše časovno obdobje definitivno načne zdravje. Vendar je to povezano tudi s trdoživostjo organizma in spletom drugih dejavnikov. Alko najbolj prizadene jetra. Pri tridesetih odstotkih dolgotrajnih, kroničnih pivcev se razvije jetrna ciroza, ki je pogost vzrok smrti. Zdrave celice namreč nadomesti trdo brazgotinasto tkivo, zato organ deluje z zmanjšano učinkovitostjo ali celo odpove. Umrljivost za alkoholno jetrno cirozo je pri nas tolikšna, da dosegamo evropski vrh, približujemo pa se tudi svetovnemu. Višja je verjetnost, da bodo alkoholike doletele okvare možganov, srčne bolezni in infarkti, rak na jetrih, v ustni ali želodčni votlini. Pri moških lahko alkoholizem povzroči impotenco, pri nosečnicah pa poškoduje plod, okrni njegov pravilen ravzoj ali pospeši splav. Pri najstnikih naj bi se ciroza jeter pojavila že po petnajstih do dvajsetih mesecih intenzivnega opijanja!?

Med vsemi drogami v Sloveniji, najstniki najpogosteje segajo po alkoholnih pijačah. Dokazovale naj bi odraslost, neodvisnost, moč in upor, pomagale "izboljšati psihično razpoloženje". Pri tem so mladim nemalokrat za dober zgled lahko kar njihovi "tastari" ali odrasli na sploh, ki tolerirajo nalivanje z alkoholom kot sprejemljivo početje. Vendar na to v glavnem pozabljajo in s prstom moralistično kažejo le na "pijano mularijo". Toda občasno in priložnostno eksperimentiranje z alkoholom, preizkušanje meja, je sestavni del odraščanja. In vsakdo, ki v mladosti rad srkne nekaj alkohola, še ni bodoči alkoholik. Vendar poznavalci opozarjajo, da prej, ko človek začne uživati alkoholne pijače, višja je verjetnost, da bo postal zasvojen z alkoholom. Najbolj ranljivi in dovzetni so najstniki, ki v najburnejšem obdobju svojega življenja še niso dovolj opremljeni s sposobnostjo presojanja, izkušnjami in znanji, da bi se lahko odgovorno odločali.

V Sloveniji se čezmernemu pitju alkohola vdaja petina odraslih. Na leto v povprečju popijemo več kot deset litrov čistega alkohola na prebivalca, kar je zelo veliko v svetovnem merilu, povprečnega Evropejca pa prekašamo za polovico. Veliko porabo alkohola beležijo še v Franciji, Luksemburgu, Nemčiji, Španiji, Italiji, Portugalski, Avstriji in na Madžarskem. Republiški inštitut za varovanje zdravja je lani izvedel mednarodno primerljivo raziskavo o razširjenosti alkohola med dijaki prvega letnika v slovenskih srednjih šolah. Izkazalo se je, da jih do petnajstega leta in nekaj mesecev, kolikor so bili
stari v času ankete, alkohola še nikoli ni poskusilo devet odstotkov. Dve tretjini jih je že bilo opitih, od tega tretjina enkrat ali dvakrat, drugi pa večkrat. Pred trinajstim letom jih je bilo vsaj enkrat pijanih dvanajst odstotkov, pri trinajstih šestnajst odstotkov, po štirinajstem letu pa sedemdeset odstotkov.

Več fantov, kot punc si privošči alkohol v rosni mladosti, pri enajstih ali dvanajstih letih. Fantje tudi pogosteje konzumirajo izdatnejše količine alkohola. Najbolj priljubljena sta pivo in vino, medtem ko puncam bolj ugajajo manjše količine žganih pijač. Mladi so po navadi hitreje pijani od odraslih, posebej če se alkohol steka v prazen želodec. Zvečine ga lokajo hitro, na eks, tekmujejo, kdo ga več nese in ne mislijo na kasnejše škodljive učinke. Koncentracija alkohola v njihovi krvi se naglo dvigne, kar lahko vodi do zastrupitve ali celo v smrt. Od alkohola zadeti, ne da bi vedeli sami zase, "v totalni komi", neredko obležijo kjerkoli, na neudobnih mestih, ki ne nudijo nikakršnega zavetja in so lahko celo nevarna. Recimo rob ceste. Izvzeta ni niti možnost, da se zadušijo z lastnim bruhanjem ali pa se močno podhladijo zaradi mraza. Zlasti, če opiti frendi preprosto pozabijo nanje in medicinska pomoč pride prepozno. Kakorkoli že, tudi "pumpanje želodca" ni ravno prijetno doživetje. Kadar se opotekamo in nas hudo zanaša, nas noge nikakor nočejo ubogati in padamo po tleh, ker nam nagaja ravnotežje, zlahka staknemo tudi kakšno poškodbo. Usodno se lahko konča, če sedemo na kolo, motor ali za volan, s čimer ogrožamo tudi druge udeležence v prometu.

Toda doslednejše uresničevanje prepovedi prodaje alkohola mladim, ki še niso polnoletni, bi bilo gotovo nesmiselno. Zdi se, da bi zgrešilo svoj temeljni namen. Do alkohola bi se jim namreč uspelo dokopati za vsako ceno, kajti najstniška domišljija in iznajdljivost sta domala brezmejni, zlahka obideta ali preskočita marsikatero oviro in omejitev. In črni trg bi najbrž cvetel.